Izleti - Košuta: Veliki vrh (2188 m) od Matizovca

Najdaljši, kar 10 kilometrov dolg greben v Karavankah, ki se na meji z Avstrijo razteza med Ljubeljem na zahodu in Kokrškim potokom na vzhodu, nima izrazitih vrhov. Med šestimi dvatisočaki je najvišji Košutnikov turn (2133 m) v vzhodnem delu masiva. Seveda je mogoče prehoditi cel greben, mi pa smo se tokrat zadovoljili s prijetnim vzponom na najzahodnejši Veliki vrh.

Pot iz Podljubelja večinoma poteka po cesti, zato se je najbolje vzpeti do kmetije Matizovec, od koder je do vrha le za dve do tri ure hoje. Cesta prav do kmetije je sicer zaprta, zato avto pustimo nekaj ovinkov niže na velikem makadamskem parkirišču. Vendar, pozor! Planina Kofce s planinskim domom in planšarijo je ob lepih poletnih dneh množično obiskana, zato priporočam zgoden start. Tudi zato, ker je lahko v prisojnem pobočju od planine naprej sredi dneva lahko hudo vroče.

Na avstrijsko mejo
Prvih nekaj sto metrov se ogrejemo po makadamski cesti, na tretji serpentini pa nas oznaka za Kofce usmeri na pešpot, ki seka ovinek in se na makadam vrne tik pod kmetijo. Nadaljujemo naravnost po poti, ki mimo izvira vode pripelje na kolovoz in mimo novega objekta do pešpoti, ki se začne strmo vzpenjati skozi gozd. Kasneje se pot spremeni v ozek kolovoz, ki mimo nekaj razpotij (povsod je pot dobro označena) pripelje do pašne ograje. Ko gremo skozi, kmalu pridemo iz gozda na prostrano planino Kofce. Do planšarije in planinskega doma vodi široka, deloma celo tlakovana pot.

Za planinskim domom zavijemo desno in se po dobro uhojeni poti napotimo čez razgleden travnik. Mimo križa, ki je nekoliko bolj desno, pridemo do pobočja Košute in nadaljujemo po dobro vidni poti, ki se vzpenja ob pobočju. Že po nekaj minutah pridemo do razpotja: desno vodi pot na Kladivo (2094 m) in drugim vzhodnejšim vrhovom Košute, naravnost pa se ob pobočju še naprej vzpenjamo proti našemu cilju. Pot je nezahtevna, edini nekoliko strmejši z jeklenico zavarovan odsek pa planincem ne povzroča težav in še manj štirinožnim prijateljem.

Čez čas pridemo na vrh grebena, kjer se z desne priključi grebenska pot (prepaden rob proti Avstriji) in se takoj spet spustimo pod greben pod manj izrazit vrh Toplar (2000 m). Le malo naprej pot zavije desno in v nekaj korakih naravnost po pobočju pridemo vrha.

Drugačen razglednik
Razgled na okoliške vrhove je nekoliko drugačen, kot smo ga vajeni od drugod. Podoba Grintovca, na primer, je povsem drugačna kot iz drugih vrhov. Severno se lepo vidi Dravsko dolino, severozahodno se na avstrijski strani dviga Košutica (1968 m) in zahodneje Begunjščica z Velikim vrhom (2060 m) ter Stol (2236 m) v ozadju, daleč zadaj so Julijci s Triglavom. Proti jugovzhodu izstopa Grintovec (2558 m), na jugu pa pod nami ležita Dobrča (1634 m) in Kriška gora.

Ko se vrnemo (po isti poti), se vsekakor splača ustaviti bodisi v koči bodisi v planšariji, kjer še danes tudi sirijo. Koz so se pred kratkim sicer znebili, ker so jim uhajale k sosedu Matizovcu (uro hoda v eno smer), zato pa jim je ostalo še nekaj kozličev. Enega izmed zadnjih smo tudi poskusili, pečenega pod peko, silno omehčanega in sočnega …

Skupaj dolžina: 0,00 km
Skupaj višinskih metrov: m
Skupaj spustov: m

Maksimalna višina: m
Minimalna višina: m
Skupaj čas: 00:00:00

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.