Izleti - Mala Zelnarica (2310 m)

Poletni gneči planincev v Dolini Triglavskih jezer – ne pa razgledu na jezera – se elegantno izognemo, če se mimo Fužinskih planin  vzpnemo na malo obljudene vrhove, ki se strmo dvigajo vzhodno od doline. Pred časom smo se s planine Blato že vzpeli na Malo in Veliko Tičarico, tokrat pa smo nadaljevali še do Male Zelnarice in se na bohinjsko stran vračali po dolini Za Kopico.

Pot med Fužinskimi planinami
Od parkirišča se usmerimo nekaj korakov nazaj do smerokazov, kjer zavijemo desno po široki poti. Na prvem razpotju zavijemo levo in se po širokem kolovozu vzpenjamo do Planine pri Jezeru s Kočo na Planini pri Jezeru (1453 m), ki ju dosežemo po petinštiridesetih minutah zložne hoje.

Držimo se levo in mimo koče se pot nekoliko spusti, potem pa spet zlagoma vzpne skozi gozd do razpotja s smerokazom: naravnost bi po širši poti nadaljevali mimo planine Dedno polje, mi pa smo zavili levo proti planinam Viševnik in Ovčarija. Med bujno podrastjo se vzpenjamo po ožji poti. Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik obidemo po desni in na razpotju več poti izberemo srednjo proti planini Ovčarija. Ozka pot se najprej vzpenja, potem pa hitro spusti na planino, od koder nadaljujemo proti Štapcam. Čez čas se z desne priključi pot s planine Dedno polje, nadaljujemo naravnost.

Na Štapcah je razpotje, kjer zavijemo desno (levo Koča pri Triglavskih jezerih) in se med rušjem in čez skalnat skok vzpnemo na položno travnato pobočje. Kmalu pridemo do smerokaza - levo nas usmeri na Malo Tičarico, desno pa pot vodi proti Veliki Tičarici in Zelnaricam. Ker je do Velike Tičarice samo za pet, deset minut hoda, smo skočili še na vrh, s katerega se najlepše vidi Dvojno jezero in Kočo pri Triglavskih jezerih. Zavijemo torej levo in se čez travnik vzpnemo na razgledni greben. Čaka nas le še malo vzpona z enim nekoliko bolj izpostavljenim mestom, in že smo na vrhu.

Razgledna grebenska pot na Malo Zelnarico
Spustimo se nazaj na travnik in pri smerokazu zavijemo levo na ozko stezo, ki vodi pod vzhodnim pobočjem Male in Velike Tičarice. Po desetih minutah hoje pridemo do napisa na steni »Ne trgaj cvetja! «. Malo za njim se lahko po brezpotju  levo podamo še na Veliko Tičarico, vendar je priporočljiva čelada, strm vzpon med skalovjem pa ni primeren za vrtoglave.

Ko obidemo Veliko Tičarico, se pot nekoliko spusti, potem pa vzpne proti vrhu grebena. Od tod že vidimo Kopico, ki je s te strani videti kot neosvojljiva gora, za nami pa se dviga Velika Tičarica s strmo severno steno, in pod njo Dolina Triglavskih jezer, daleč zadaj pa Spodnje Bohinjske gore ter tolminski in kobariški vrhovi s Krnom. Pod ostenjem Kopice se pot nekoliko strmeje vzpne in se v nekaj zavojih nadaljuje prek melišča. Skočimo lahko še na Kopico: z južne strani strma gora je s severne lahko dostopna po nezahtevnem brezpotju, po katerem vrh dosežemo v le nekaj minutah. Do Male Zelnarice pa nas ne loči več kot dvajset minut vzpona po grebenu.

Spust po dolini Za Kopico
Žal nas je zajela gosta megla, zato se nismo podali še na Veliko Zelnarico (2320 m), kamor vodi nezahtevno brezpotje. Z Male Zelnarice se sicer spustimo na drugo stran, nekoliko v desno. Gruščnata pot je najprej precej strma, potem pa se v grabnu med Malo in Veliko Zelnarico unese in se do sedla Vrata (2192 m) celo malenkostno vzpne. Na sedlu je razpotje: levo vodi pot na Kanjavec (2558 m) ali na Prehodavce, desno pa se spustimo v dolino Za Kopico, po kateri se pod pravkar osvojenimi vrhovi zlagoma spuščamo do planine Dedno polje.

Planino prečimo in na južnem obronku je razpotje več poti. Sledimo smerokazu za Planino pri jezeru, kamor se spuščamo po precej široki poti. Na planini se držimo levo in se desno od planinske koče vnekoliko vzpnemo do poti, ki vodi proti planini Blato. Že znani poti sledimo do parkirišča.