Izleti - Pleterska pot

Skozi zgodovino so bile v Sloveniji štiri kartuzije: v Žičah, Jurkloštru, Bistri pri Vrhniki (v prostorih nekdanjega samostana je zdaj Tehniški muzej Slovenije) in kartuzija Pleterje pod Gorjanci ob potoku Globoka. V začetku 15. stoletja jo je ustanovil celjski grof Herman II. Kasneje jo je nadvojvoda Ferdinand II. razpustil in samostan podaril ljubljanskim jezuitom. Šele leta 1899 so samostan spet odkupili kartuzijani, ki so zgradili nov objekt, kakršnega vidimo danes. Razen stare vinske kleti sta se ohranila samo stara gotska cerkev in del križnega hodnika. Danes v 21-ih samostanih živi samo okoli 400 kartuzijanov, ki se posvečajo trdi askezi v samoti, tišini in ob delu. Samostana si ne moremo ogledati, razen cerkve, kjer se lahko o kartuzijanskem redu seznanimo s pomočjo multivizije. Lahko pa v trgovini pri vratarnici kupimo njihove pridelke, predvsem vino in žganje. Za zidove samostana lahko pokukamo le iz ptičje perspektive s Pleterskega hriba, kamor vodi dobre tri kilometre dolga krožna Pleterska pot. Kasneje si lahko ogledamo še Muzej na prostem Pleterje, kjer je predstavljena tipična šentjernejska domačija.

Od gorjanskih gozdov do pleterskih vinogradov
Od parkirišča pri Muzeju na prostem se ob samostanskem zidu po aleji napotimo do vhoda na dvorišče z gotsko cerkvijo. Tam nas oznake (rumen križ na modri podlagi) usmerijo desno ob obzidju. Kolovoz zapustimo že po nekaj metrih in zavijemo desno med drevesa po ožji poti. Sledeč oznakam skozi gozd po petih minutah pridemo na makadamsko cesto, ki ji sledimo do asfalta, tam pa nadaljujemo levo po kolovozu, ki se še naprej blago vzpenja. Pri naslednjem razpotju se držimo skrajno levo v gostejši gozd po ožjem, po dežju precej blatnem kolovozu. Spustimo se v kotanjo tik ob obzidje, kjer so ena izmed stranskih samostanskih vrat. Tam prečkamo potok Globoko in se vzpnemo ob obzidju, ki mu sledimo tudi, ko se začne slab kolovoz strmo spuščati do vznožja Pleterskega hriba.

Tam v križišču nadaljujemo naravnost po asfaltirani cesti in se med zidanicami čedalje bolj strmo vzpenjamo med vinogradi. Po dobrih 200 metrih v križišču z asfaltirano cesto zavijemo levo in mimo Vinotoča Drča, za katerim se spet držimo levo in v naslednjem križišču pridemo na makadamsko pot. Ves čas se držimo levo in se slednjič ob vinogradu vzpnemo na razgledno točko nad samostanom. Kasneje se kolovoz levo precej strmo spusti do asfaltirane ceste, ki vodi ob obzidju. Držimo se desno in že po dvesto metrih zavijemo s ceste in se ob obzidju po ozki poti mimo transformatorja vzpnemo levo – tu si samo skrajšamo pot – in se (še vedno ob obzidju) vrnemo do Muzeja na prostem Pleterje.

Živa stara domačija
Stavbe Muzeja na prostem Pleterje, ki predstavljajo tradicionalno gručasto kmečko domačijo iz 19. stoletja, so odkupili od različnih lastnikov na Šentjernejskemu polju. Osrednji objekt je s slamo krita Kegljevičeva hiša iz leta 1833. Na ogled so še dvojni kozolec toplar, svinjak, sušilnica za sadje, vodnjak, stranišče na štrbunk in pod – zgradba, ki je bila namenjena mlačvi žita in spravilu sena. Muzeju življenje vdihujejo domače živali, lotevajo pa se tudi kmečkih dejavnosti z delavnicami za staro in mlado – lončarjenju in peki kruha se letos pridružuje tudi delavnica slamokrovstva.

Tako lahko v okolici kartuzije Pleterje preživite vsaj polovico dneva, če ne še več! Zahtevnejši pohodniki pa lahko popoldne skočijo še na Trdinov vrh ali vsaj do Gospodične.

Skupaj dolžina: 3,08 km
Skupaj višinskih metrov: 135 m
Skupaj spustov: 134 m

Maksimalna višina: 283 m
Minimalna višina: 217 m
Skupaj čas: 00:06:56

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.