Z najvišjega vrha Cerkljanskega hribovja se v čistem ozračju obeta razgled vse do italijanskih Dolomitov. No, tokrat ozračje ni bilo čisto, a razmeroma zahteven vzpon iz Hudajužne je na vikend, ko so stalno odprli Planinski dom na Poreznu, vseeno ponudil obilo pohodniških užitkov.
Nekoč velika vojaška postojanka
Lokacija na nekdanji meji med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo obeta še nekaj več kot razmeroma naporen vzpon in odličen razgled, saj je po grebenu potekal tudi Alpski zid (Vallo Alpino). Prvo kočo, tedaj prav na vrhu Porezna, so leta 1907 postavili člani Cerkljanske podružnice takratnega Slovenskega planinskega društva (SPD). Že leta 1922 je zgradbo zasedla italijanska vojska in med obema vojnama je bila na Poreznu nameščena največja vojaška posadka v celotnem Zgornjem Posočju. Na vrhu grebena so še danes vidni bunkerji s strelnimi linami, a brez vhoda. Vanje se je namreč dostopalo po zapletenem sistemu podzemnih rovov. Današnji planinski dom je bil nekoč vojašnica.
Najkrajša pot na Porezen vodi iz Davče, nekoliko zahtevnejša iz Petrovega Brda, med najdaljšimi pa je pot iz Hudajužne, po kateri vodi tudi zaključni del trase
Gorskega maratona 4 občin, ki velja za najtežjo gorsko tekaško preizkušnjo na naših tleh.
Na vrh po grebenu nad CerkljanskimNa mestu, kjer smo pustili avtomobil oziroma kakšnih 250 metrov po cesti južno od železniške postaje, začnemo pot pod železniškim podhodom ob potoku Matevževa grapa. Kmalu pridemo do zapuščene zgradbe, kjer nas oznaka usmeri naprej po poti, rahlo desno. Potoku sledimo v ozko grapo, dvakrat ga tudi prečkamo. Na slabo vidni poti moramo biti pozorni na kolesarsko skakalnico na desni, ki je kakšnih deset metrov nad strugo potoka. Vzpnemo se do skakalnice in od tam je pot malo bolje vidna, več je tudi sicer precej obledelih markacij.
Ko med drevesi zagledamo domačijo, pot zavije ostro levo in vzpon po grebenu je zmernejši. Le malo naprej se priključimo trasi Gorskega maratona 4 občin in nadaljujemo mimo zapuščene zgradbe. Malo naprej se pot strmo vzpne na Durnik (1152 m), kjer je med gorskim maratonom ena izmed osemnajstih okrepčevalnic. Pot se zdaj nekoliko položi in mestoma za nekaj metrov celo spusti. Kmalu potem, ko prečkamo Robijo (1269 m), pridemo na vrh strmega pobočja, s katerega se proti jugu lepo vidi na Cerkljansko. Malo naprej zapustimo gozd in nadaljujemo po pašniku, od koder se že vidi vrh. Z desne se priključi pešpot iz cerkljanske smeri, mi pa nadaljujemo naravnost navzgor ob pašni ograji. Čez čas se držimo desno in se strmo vzpnemo čez skale do grebena, po katerem v nekaj minutah pridemo do vrha.
Razgled na vse straniNa severu se razkrivajo vse Spodnje Bohinjske gore, od vzhoda Možic, Šavnik, Kobla, Kontni vrh, Črna prst, Rodica in Vogel, v ozadju se v lepem vremenu vidi tudi Julijce s Triglavom. Na jugu se vidi Bevkov vrh, Idrijsko hribovje, v ozadju tudi Snežnik. Na zahodu so vrhovi Tolminskih gora z Matajurjem, v ozadju Dolomiti, na vzhod pa se nad Davčo dviga Škofjeloško hribovje z Blegošem, za njim Polhograjsko hribovje in na drugi strani Ljubljanske kotline Posavsko hribovje.
Dom na Poreznu (1585 m), nekoč vojaška kasarna, stoji na severni strani grebena, le nekaj minut minut hoda od vrha gore. Od doma se vračamo mimo zimskega bivaka in stranišč. Čez pašnik pridemo na že znano pot nedaleč od razpotja, kjer se ena izmed poti spusti na Cerkljansko.