Izleti - Rombon (2208 m) od trdnjave Kluže

Rombon (2208 m) od trdnjave Kluže
09.10.2013 AVTOR: Matej Zalar
Ko se zaženemo proti goram v Posočju, se nas ob divjih razgledih po Julijskih Alpah dotakne ded ...
Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:

Rombon: 2208 m
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Pod vrhom je le en nekoliko zahtevnejši petmetrski skalni skok, ki ga preplezamo brez težav.
Čas vzpona: 3–5 ur
Skupaj: 5–9 ur

Smer poti: trdnjava Kluže–Rombon–Na Robu (Kota 1313)–trdnjava Kluže

Kje se okrepčamo?
Ob poti ni planinske koče ali zavetišča!

Izhodišče: Trdnjava Kluže (529 m)
GPS: N 46° 21' 40" / E 13° 35' 21"
Iz smeri Bovca: usmerimo se proti prelazu Predel in Logu pod Mangrtom. Do trdnjave Kluže nas ločita dobra dva kilometra.
Iz smeri Italije: s prelaza Predel se skozi Strmec in Log pod Mangrtom spustimo do trdnjave Kluže (na desni) in v bližini trdnjave parkiramo.

Turistične informacije:
TIC Bovec
Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec
T: 05 384 19 19 in 031 388 700

Vremenska napoved:

Ko se zaženemo proti goram v Posočju, se nas ob divjih razgledih po Julijskih Alpah dotakne dediščina soške fronte, po kateri po zaslugi Fundacije Poti miru poteka pohodniška Pot miru, ki povezuje zapuščino prve svetovne vojne in naravne znamenitosti Zgornjega Posočja. Pot miru se sicer ogne najvišjim trem točkam soške fronte na Krnu (2244 m) in sosednji Batognici (2167 m) ter Rombonu, kjer so še danes vidni ostanki skoraj sto let starih kavern in rovov. Tokrat smo se od trdnjave Kluže vzpeli na branik Bovške kotline, kamor so se med prvo svetovno vojno vkopali avstro-ogrski vojaki.

Po poteh avstro-ogrskih vojakov
Z vrha na vzhodu Kaninskega pogorja se lepo vidi celotno Bovško kotlino in dobršen del Soške doline, zato ni nenavadno, da jo je avstro-ogrska vojska izbrala za eno glavnih točk na fronti in ostanki vojne so pod skalnatim vrhom, čeprav prepuščeni zobu časa, še danes dobro vidni. Okolica Rombona je bila od poletja 1915 prizorišče hudih bitk. Italijani so se sredi leta 1916 vkopali na sosednji Čukli (1767 m), kilometer oddaljenem vrhu v smeri proti jugu. Zvoki vojne so mir na Rombonu kalili vse do znamenite 12. soške bitke, ko je avstrijsko-nemška vojska Italijane z bliskovito akcijo potisnila vse do reke Piave.

Pot na Rombon vodi z zahoda iz smeri Nevejskega sedla ali iz smeri Kanina, z juga iz Bovca oziroma iz kraja Zavrzelno, največ ostankov prve svetovne vojne pa vidimo, če se na vrh podamo iz vzhodne smeri, ki se začne pri stari trdnjavi Kluže. Od tam se po stari vojaški cesti in skozi dobrih sto metrov dolg predor vzpnemo do zgornje trdnjave Kluže, imenovane Hermanova trdnjava, in naprej proti neizrazitemu vrhu Na Robu (1313 m), ki jo še danes največkrat imenujejo po starem vojaškem izrazu Kota Dreizehn-Dreizehn (13-13). Ker je nekaj metrov s poti, smo na to razgledno točko skočili nazaj grede. Pod vrhom Rombona pa pot vodi med kavernami in skozi pravi labirint v skale vsekanih rovov.

Vojaški labirint pod Rombonom
Nasproti trdnjave Kluže nas oznake za Na Robu 1313 in trdnjavo Herman usmerijo desno po stari vojaški dovozni poti. Že čez nekaj korakov pridemo do vhoda v predor, ki je sicer razsvetljen, a vseeno priporočamo svetilko. Skozi predor z nekaj stranskimi rovi hodimo dobrih sto metrov in nadaljujemo po položni poti, ki kasneje zavije ostro levo in vodi pod skalami nad trdnjavo Kluže, ki jo pod seboj opazimo med krošnjami dreves. Čez pol ure po precej udobni poti pridemo do Hermanove trdnjave, kjer markacijam sledimo ostro desno in se po bolj strmi in ožji poti vzpnemo skozi listnat gozd.

Na naslednjih dveh razpotjih sledimo markacijam oziroma oznakam Na Robu 1313. Ko se pot nekoliko zravna, na levi opazimo novo razpotje, kjer ožja in nekoliko slabša pot vodi do Kote 1313, mi pa nadaljujemo naravnost po spet bolj strmi stezi. Ko strmina spet popusti, pridemo iz gozda na razgledno čistino z razgledom na Bovško kotlino na levi strani. Pred seboj zagledamo kopast vrh Vršiči (1753 m) in se čez trave podamo po uhojeni stezici, ki se višje strmo vzpne skozi gosto grmičevje in rušje. Čez nekaj minut vendarle pridemo do sistema jarkov, med katerimi v spodnjem delu vodi precej strma grobo tlakovana pot. Vzpenjamo se po skalnatem terenu, ki pripelje do razpotja, kjer se z desne priključi poti z Zavrzelnega oziroma iz smeri Bovca. Tam zavijemo ostro desno in čaka nas kakšnih pet metrov skal, ki jih preplezamo brez posebnih težav – skok bi z nekaj pomoči zmogel tudi pes. V nadaljevanju sledimo poti, ki se vzhodno od vrha grebena z razgledom na Bavški Grintavec, Jalovec in Mangrt vzpenja vse do vrha.

Z vrha, kjer je kar precej prostora, se lepo vidi celo kaninsko skupino, v italijanskih Julijcih izstopata Montaž in Viš, vzhodneje je Mangrt in naprej Jalovec ter mogočni Bavški Grintavec v ospredju.

Mimogrede še na Koto 13-13
Nazaj se vrnemo po isti poti, a mimogrede lahko skočimo še do Kote Dreizehn Dreizehn, ki je s poti oddaljena le okoli dvesto metrov. Na vrhu, kjer je bil nekoč pomemben topniški položaj, stoji križ, delno ohranjen pa je tudi rov. Nekoliko stran sta bili nekoč še pekarna in vmesna postaja žičnice, po kateri so iz Kluž oskrbovali prvo linijo na Rombonu.


Študijska tura je bila izvedena s pomočjo projekta iCON (Competitiveness of SMEs through Innovation and Collaborative Entrepreneurship), ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Skupaj dolžina: 0,00 km
Skupaj višinskih metrov: 0 m
Skupaj spustov: 0 m
Maksimalna višina: 0 m
Minimalna višina: 0 m
Skupaj čas: 00:00:00

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ