20 najbolj nevarnih pohodov

Pohodništvo je s strani gornikov, plezalcev, ultramaratoncev in podobnih športnikov pogosto zasmehovano kot nezahtevno in dolgočasno. Povprečen pohodnik se pri svojih podvigih res ne srečuje z nevarnostmi, kot so divje zveri in strme stene, a obstajajo pohodi, pri katerih lahko z malce nepazljivosti kaj hitro zremo smrti v oči. V nadaljevanju vam predstavljamo 20 takšnih, ki zagotovo poskrbijo za pravo mero adrenalina.

Huayna Picchu, Peru

Foto: outsideonline.com

Inca Trail, ki vodi do slovitega Machu Picchu-ja, zna biti zelo zahtevna tura, ki vsako leto zahteva nekaj žrtev. Prava nevarnost pa preži pri vzponu na goro Huayna Picchu, ki stoji ob tej poti. Stare inkovske stopnice, ki vodijo nanjo, so poimenovali »pohod smrti«, saj so nestabilne, spolzke in z zelo izpostavljenimi mesti, hkrati pa se v dobrem kilometru dvignejo za več kot 300 metrov. Glavno težavo pri tem predstavlja dejstvo, da se jih nekateri turisti lotevajo kar v natikačih, s seboj na pot pa ne jemljejo niti vode. Pri vzponu še gre, spust pa je tisti, ki marsikoga zaradi vrtoglavice povsem paralizira.

Labirint, Utah

Najbolj odročen del narodnega parka Canyonlands letno obišče zgolj okrog 2000 ljudi. Zasluge za to imata zelo težka dostopnost območja in pa to, kar območju daje ime – labirint. Na pohodu se je namreč res enostavno izgubiti, saj navigacija praktično ni mogoča. V zadnjih letih se turisti območju zaradi ustrezne preventive parkovnih čuvajev k sreči izogibajo, je pa že število smrtnih žrtev v preteklosti dovolj zgovoren dokaz o nevarnosti takšnega pohoda.

Mount Hua Shan, Kitajska

Pot na goro Hua Shan velja za najbolj nevaren pohod na svetu. To, kar vidite na sliki, so lesene deske, pritrjene na skoraj povsem navpično gladko steno, in služijo kot neke vrste stopnice. Za varovanje je na voljo veriga, na določenih mestih pa so za hojo na voljo samo majhne stope. Ker je pod nami več sto metrov prepada, se gotovo hitro strinjamo, da sloves te smrtonosne poti kar drži. Izjemno zahteven je že dostop na pot, ki vključuje prosto plezanje. Uradne statistike nesreč s smrtnim izidom ne beležijo, neuradni podatki pa govorijo o približno stotih smrtnih žrtvah letno.

The Kokoda Track, Papua Nova Gvineja

V času druge svetovne vojne so na območju te poti potekali srditi spopadi med Japonsko in Avstralijo. Območje je nato samevalo do konca stoletja, ko so ga odkrili različni pustolovci. Približno 95 kilometrov dolga pot med drugim postreže z ekstremnimi temperaturami, malarijo, izjemno visoko stopnjo zračne vlage in spolzkim terenom. Zaradi velikega števila smrtnih žrtev je število pohodnikov v zadnjih letih pričelo upadati, Avstralija in Papua Nova Gvineja pa sta za modernizacijo poti porabili na milijone dolarjev.

Drakensberg Traverse, Južna Afrika

Gre za 65 kilometrov dolg pohod po narodnem parku Natal, ki vključuje nekaj najlepših – in najbolj izpostavljenih – gorskih območij na svetu. Najbolj nevaren je njegov začetek, ko se moramo po majavi lestvi povzpeti na zelo oster greben. Nagrada je občudovanje zares čudovitih stvaritev narave, med katerimi izstopa Amfiteater – skalna stena, ki je trikrat večja od znamenitega El Capitana.

Cascade Saddle, Nova Zelandija

Slabih 18 kilometrov dolg pohod vključuje prostrane travnike in bukove gozdove, hkrati pa tudi zelo spolzke odseke, kjer je zdrsnilo že mnogo pohodnikov. Po smrtni nesreči nemškega pohodnika julija 2013 so se pojavile pobude, naj oblasti pot dodatno opremijo za večjo varnost.

Greben Aonach Eagach, Škotska

Gre za eno najpopularnejših škotskih gorniških tur. 6,5 kilometra dolga pot prečka dve večji gori in ponuja odlične razglede, hkrati pa tudi zelo strma melišča in travnata pobočja. Vmes je nekaj odsekov, kjer potrebujemo znanje prostega plezanja, največjo težavo pa predstavlja dejstvo, da v primeru poslabšanja vremena – kar se tam pogosto zgodi – z grebena ne vodi nobena bližnjica za predčasen izhod. To je v preteklosti terjalo kar nekaj žrtev, saj se poti lotevajo tudi povsem neizkušeni gorniki.

Kalalau Trail, Havaji

Pohod se na prvi pogled se zdi idealen: povsem izolirana džungla, strma vulkanska pobočja, za konec te 35 kilometrov dolge poti pa praktično povsem neobljudene rajske plaže. Džungla pa je povezana z vlago, kar lahko ta raj v hipu spremeni v pekel. Številni pohodniki namreč zdrsnejo na spolzkih odsekih, ki jih je v primeru nenadnega naliva malo morje. Veliko težavo predstavljajo tudi slapovi, pod katerimi moramo, saj v njihovi bližini stalno padajo skale. Zanimivo pa je, da so do sedaj največ žrtev zabeležili med plavalci, ki so se med potjo želeli ohladiti v morju. Točen vzrok za to ni znan, nekateri pa kot krivce omenjajo morske pse. V preteklosti so incidente povzročale tudi začasni prebivalci obale – med njimi je menda ogromno odvisnikov od drog – ki so napadali pohodnike.

El Caminito del Rey, Španija

Pot, katere ime v prevodu pomeni »steza malega kralja«, poteka po klifu približno 30 metrov nad tlemi. Dobre tri kilometre dolga konstrukcija iz jekla in betona je bila zgrajena pred več kot sto leti za potrebe delavcev v hidroelektrarni. Zaradi dotrajanosti so jo pred časom zaprli, to pa je šele poskrbelo za naval adrenalinskih navdušencev. Ker določeni odseki poti manjkajo, je gibčnost vsekakor priporočljiva.

Južni greben gora Maroon Bells, Kolorado

Za zelo izkušene gornike pot prek gora Maroon Bells ne predstavlja nič posebnega, če se pripravijo na možno drastično poslabšanje vremena. Največjo težavo predstavljajo pohodniki, ki jih lepota vrhov premami, da zapustijo nižinsko pot ter se brez znanja in opreme podajo po strmih izpostavljenih poteh. Zahtevna je tudi navigacija, saj je območje zelo razgibano.

Mist Trail, Kalifornija

23 kilometrov dolga pot vodi na znani kamniti masiv Half Dome v narodnem parku Yosemite. Zahtevna je predvsem v zadnjem delu, kjer je treba plezati ob jeklenicah. Številni ne upoštevajo dejstva, da v mokrih razmerah to praktično ni mogoče, zato so zdrsi takrat stalnica.

Longs Peak, Kolorado

Eden najpopularnejših vrhov v Koloradu velja tudi za enega najnevarnejših. Razlogi so izpostavljenost, kamniti podori in stalne strele. The Longs Peak Trail je nezahtevna pot, dokler ne dosežemo območja, imenovanega ključavnica. Tam se začne bolj in manj zahtevno plezanje, pri katerem moramo paziti še na markacije.

Mount Pinatubo, Filipini

Pot do vulkanskega jezera na gori Pinatubo sama po sebi ni zahtevna. Do katastrofe pa je prišlo leta 1991, ko je po 400 letih mirovanja vulkan ponovno izbruhnil in zahteval 800 smrtnih žrtev. To pohodnikov seveda ni odvrnilo od raziskovanja, zato je naslednje leto, ko je izbruhnil ponovno, umrlo novih 72 ljudi. Naslednjih nekaj desetletij bo menda miroval, vseeno pa nevarnost predstavljajo močni tokovi v sredini jezera, ki so pogoltnili že veliko plavalcev.

Angel's Landing, Utah

Manj kot kilometer dolg pohod ni zahteven po svoji dolžini, veliko nevarnost pa predstavlja stalna gneča, zaradi katere mnogi omahnejo z ozke poti nad pečinami. Kot se za take kraje spodobi, nešteto nesreč povzroči tudi neustrezna obutev – v natikačih pač ne gre.

Bright Angel Trail, Arizona

15 kilometrov dolga krožna pot je ena najbolj vročih v tem delu sveta. Dehidracija je v preteklosti zahtevala toliko smrtnih žrtev, da so oblasti po celotni dolžini zgradile okrepčevalnice z vodo in vzpostavile ekipe, ki neprestano krožijo po poti in pomagajo onemoglim pohodnikom. Takšnih je ogromno, saj je pot tehnično nezahtevna, kar privablja številne neizkušene. Če pa imamo s seboj dovolj vode, smo zaščiteni pred soncem ter vemo, kdaj počivati, je pohod po Bright Angel Trail-u lahko čudovita izkušnja.

Mount Washington, New Hampshire

Gora Mount Washington je znana kot gora z najslabšim vremenom na svetu. Temperaturne razlike med vznožjem in vrhom so ogromne, dodatno težavo pa predstavlja ekstremno močan veter. Gora namreč še vedno drži svetovni rekord v najmočnejšem sunku vetra, ki je leta 1934 dosegel hitrost 372 kilometrov na uro. Številni pohodniki so zmrznili zaradi neustreznih oblačil, mnoge pa je z vrha preprosto odpihnilo.

Via Ferrate, Italija in Avstrija

Potencialna nevarnost zavarovanih plezalnih poti oziroma ferat je večini ljubiteljev gora najverjetneje precej poznana. Na portalu izpostavljajo predvsem odvisnost od varovalnega kompleta in spolzka snežišča. Prepričani smo, da bi lahko omenili tudi Slovenijo, saj se na primer Pot življenja na Vevnico gotovo lahko kosa z italijanskimi in avstrijskimi potmi.

Rover's Run Trail, Aljaska

Tehnično nezahtevna in čudovita pot ima eno samo težavo – medvede. No, pravzaprav dve, saj pohodnike napadajo tudi losi. Zaradi ogromnega števila rjavih medvedov na območju – beležili so po več napadov dnevno – so oblasti začele pot v času, ko jih je največ, zapirati. V letošnjem letu so traso tudi nekoliko spremenili, da ne poteka prav po najbolj priljubljenih območjih medvedov.

Devil's Path, New York

Približno 40 kilometrov dolg pohod je nevaren zaradi posameznih odsekov, ki vodijo po zelo izpostavljenih strminah, kjer se lahko oprijemamo samo korenin. Zaradi pogostih padavin so tla praktično nenehno spolzka, zahtevno pa se je tudi orientirati.

Vulkan Pacaya, Gvatemala

Aktivni vulkani ponavadi niso pohodniški cilj, kar pa ne velja za Pacayo, ki se nahaja nedaleč od Gvatemalskega glavnega mesta. Od leta 1965, ko je ponovno postal aktiven, je zahteval precej življenj, zato so oblasti območje zaprle za turisti in pohodnike. Ker pa je prepovedan sad najslajši, to najbolj zavzetih ni ustavilo, zato stalno poročajo o novih nesrečah v okolici.