Koča stoji na prisojni strani tik pod grebenom Kamniškega sedla (1903 m), ki povezuje Planjavo in Brano. Nekateri sedlo imenujejo tudi s starim imenom Jermanova vrata. Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva je začela s pripravami za gradnjo koče že leta 1902, dogradili in odprli pa so jo 12. avgusta 1906. Planinsko društvo Kamnik je leta 1953 kočo obnovilo in prizidalo jedilnico, leta 1955 po postavilo tovorno žičnico. Ko je koča postala pretesna in ni več ustrezala zahtevam obiskovalcev sodobnejšega časa, so se odločili, da bodo zgradili novo.
V začetku maja 1981 so začeli rušiti staro kočo in graditi novo; odprli so jo 23. julija 1983 ob 90-letnici kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Leta 1990 so postavili sončne celice za pridobivanje električne energije. V okviru bilateralnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo je koča leta 1999 dobila čistilno napravo in povečan fotovoltaični sistem za pridobivanje elektrike, spomladi 2015 pa so odstranili dotrajano vetrno elektrarno ter jo nadomestili z novejšo in učinkovitejšo.
Koča je odprta od sredine junija do sredine oktobra, od oktobra do junija pa v njej ob lepih koncih tedna dežurajo člani Planinskega društva Kamnik. V velikem gostinskem prostoru je 120 sedežev, v devetih sobah 56 postelj, na treh skupnih ležiščih pa 40 ležišč. V zimski sobi je prostora za 12 ljudi. Koča ima certifikat Okolju prijazna planinska koča.
Razgled od Kamniške Bistrice do Logarske doline
Z vrha sedla se odpira razgled na vse strani. Na vzhodu se v bližini dviga zahodno ostenje Planjave, levo za njo se kaže Ojstrica. Na jugu vidimo v bližini krnico med Planjavo in Brano – domačini ji pravijo Pastirci – za njo pa obširna gozdnata pobočja, ki padajo v dolino Kamniške Bistrice. Na drugi strani doline se dvigajo vzhodna gozdnata pobočja Krvavca, na zahodu se v bližini pne Brana, desno za njo pa je nad Kotliči Turska gora. Menda najlepši je pogled proti severu, kjer je pod nami obširno območje Okrešlja, nad njim pa se dviga Mrzla gora. Lepo viden je slap Rinka, ki pada čez skalni prag. Nekoliko desno pod Okrešljem se nam pokaže celotna Logarska dolina, za njo vidimo Olševo, desno nad dolino skupino Krofičke, levo pa gorski greben nad Matkovim kotom.