Osolnik je eden izmed višjih vrhov Polhograjskega hribovja. Zaradi lege na skrajnem severu je dober razglednik na Gorenjsko. Glavne poti na vrh vodijo
iz Sore, iz doline Ločnice, iz smeri Gont in iz Škofje Loke. Na vrhu je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, v vasi, kjer je le nekaj hiš, je Turistična kmetija Rožnik, malo naprej pa še Brunarica Osolnik.
Pot je strmaMimo Puštalskega gradu v smeri Medvod naredimo nekaj korakov in že nas planinske oznake za Osolnik, Tošč in Črni vrh usmerijo desno na strm kolovoz. Vzpnemo se ob postajah križevega pota, ki vodi na razgledni grič Hribec s cerkvijo Svetega Križa. Po nekaj korakih nas planinski smerokaz usmeri levo, najprej strmo navzdol, potem pa se pot ob ograji strmo vzpne čez pašnik - za nami se kaže lep razgled na Škofjo Loko in v lepem vremenu še na Kamniško-Savinjske Alpe.
Kasneje zavijemo v gozd, pot pa se še naprej vztrajno vzpenja, strmina le nekajkrat nekoliko popusti. Skozi gozd je uhojenih več poti, a po vseh pridemo na isto točko. Pomembnejše križišče je precej višje, držimo se levo navzgor (desno bi se spustili v dolino Hrastnice, ki se konča v Puštalu - tam se lahko vračamo).
Čez nekaj časa pridemo iz gozda na večji travnik brez markacij. Ko pridemo do kolovoza, nadaljujemo nekoliko levo in v ovinku spet desno ali kar ob ograji naravnost navzgor do naslednjega kolovoza - zdaj se usmerimo desno. Čez razgleden travnik pridemo do božjega znamenja in spomenika NOB, kjer se držimo levo in kmalu spet pridemo v gozd in čez nekaj minut na makadamsko cesto. Po nekaj minutah pridemo do večjega križišča, kjer nadaljujemo naravnost po slabšem kolovozu, ki se kasneje zoži in zelo strmo vzpne. Tik pod vrhom se z leve priključi
pot iz Sore.
Ovinek do vasiVrnemo se lahko po isti poti, a priporočam ovinek do Turistične kmetije Rožnik, kjer slovijo po hrani iz ekološko pridelanih živil. Od cerkve sv. Mohorja in Fortunata nadaljujemo naravnost in pot se spremeni v kolovoz, po katerem se v nekaj ovinkih spustimo do skupine hiš s Turistično kmetijo Rožnik. Po cesti desno pa se lahko spustimo še do Brunarice Osolnik, ki ni oddaljena več ko nekaj minut hoje.
Če se ob vrnitvi želimo izogniti vnovičnemu vzponu na Osolnik, nadaljujemo po, najprej asfaltirani, v nadaljevanju pa makdamski cesti, ki se spušča proti Sori. Po dobrih 900 metrih se od ceste levo odcepi ožja pot, po kateri si skrajšamo pot do domačije Močeradnik - med hišami po makadamski cesti pridemo do že znanega razpotja, kjer zavijemo desno in se priključimo poti, po kateri smo se vzpenjali.
Nazaj grede bi se lahko spustili tudi v dolino Hrastnice, a smo v tem primeru obsojeni še na slab kilometer in pol asfaltirane ceste.