Slovenski jadralni zmajar letel tam, kjer ni še nihče

"V domači dolini ponavadi letimo visoko nad gorami, od nekdaj pa je bila v meni želja, da bi Sočo — ki sem jo vedno opazoval od daleč — doživel veliko pobližje. Želel sem si leteti v strugi, med drevesi, tik nad vodno gladino in skalami pod njo," je Matjaž opisoval razloge za svoj podvig.

Podvig je bil zahteven in tudi precej nevaren 

Globoki tolmuni, visoki balvani, z drevesi posejana bregova in občasna električna napeljava, ki prečka reko, so bili zgolj nekateri izmed izzivov, ki jih je moral Matjaž uspešno preleteti pri hitrostih od 50 do 80 kilometrov na uro.

"Največja nevarnost pri takšnem letenju je mehanična napaka oziroma odpoved motorja. Goriva sem imel za največ 8 minut, zato sem moral v zraku nekajkrat pogledati na uro in preveriti koliko časa je še ostalo," pojasni.