Varneje v gore - preverim stanje poti in imam primerno opremljen nahrbtnik

prihodom moderne tehnologije in krasnih fotografij z družbenih omrežij, se je mit o nedostopnosti gora razblinil. Nesreče v gorah so se v zadnjem desetletju povečale in dobivajo pridih vedno bolj absurdnega. Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivamo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti, kot tudi zadnja priporočila glede omejitve širjenja koronavirusa.

Nesreče v gorah rišejo poti

Če pogledamo sliko nesreč v gorah nad Kamnikom, pri katerih je posredovala GRS Kamnik od leta 2005 naprej, kaj hitro ugotovimo, da so te predvsem v zadnjem obdobju koncentrirane na posamezne poti, ki niso označene in so se v obliki zapisov pojavile na družbenih omrežjih, različnih spletnih portalih. »Marsikdo se sprašuje, zakaj te poti niso označene z markacijo in ali bi z označbo bilo manj nesreč. Pa bi jih bilo res?! Planinska pot označena s Knafelčevo markacijo pomeni le, da smo na pravi poti in da se moramo nanjo podati pripravljeni in primerno opremljeni. Korenine, razrahljano kamenje, gamsje stečine, ki kot morske deklice s svojim petjem vabijo v globine, pa bodo še vedno ostale. Tega z markacijo ne moremo odstraniti,« poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS za področje preventive in usposabljanj in gorski reševalec GRS Kamnik. V Sloveniji imamo slabih 10 000 km planinskih poti, od tega 81 km zahtevnih in 50 km zelo zahtevnih planinskih poti. Vsako leto markacisti na njih opravijo 32 tisoč prostovoljnih ur.

Stanje na poti

Zadnje dni smo priča poplavi klicev o pretrganih jeklenicah, zlomljenih oprimkih in stopih ... Vse to je posledica erozije v gorskem svetu. Ravno v tem trenutku potekajo dela na poti čez Plemenice na Triglav, občasno bo zaradi del zaprta tudi pot od Planike na Mali Triglav, poškodovanih je tudi nekaj metrov jeklenice na Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. »Izkušeni planinci, ko naletijo na takšen odsek poti, znajo oceniti ali je varno območje prečiti ali ne in v primeru, da ne, obrnejo. Če teh izkušenj nimamo, potem je potrebno obrniti vsakič. Poškodbo moramo javiti na e-naslov poskodbe.poti@pzs.si, na spletni strani www.stanje-poti.pzs.si pa so zbrane vse informacije o stanju planinskih poti. Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti, na katero se podajamo in če je ta poškodovana ali pa zaradi del trenutno zaprta, izberemo drugo. Enako storimo, ko se odpravljamo na morje in preverimo stanje cest, ter se skušamo izogniti odsekom, ki so v delu, večkrat celo zaprti ali pa je na njih gneča. Če tega ne storimo, se lahko zgodi, da bomo več ur čakali v koloni,« dodaja Šerkezi.

Grem v gore, imam nahrbtnik

V gore se vedno podamo z nahrbtnikom. V njem naj ne bo samo malica in litri tekočine, ki jo od poletne vročine v večini primerov pri koči postavimo na mizo vso sparjeno. Nahrbtnik je naša prva pomoč. V njem naj bo vsa nujna planinska oprema primerna izletu, na katerega se odpravljamo. Če nahrbtnika nimamo in pridemo v situacijo, ki bi jo z njim enostavno rešili, kaj hitro pridemo med številke vedno večjega števila gorskih nesreč. »Kot primer lahko vzamem najpogostejšo napako obiskovalcev gora; v gore se podajo brez naglavne svetilke. Preseneti jih tema, ker so se predolgo zadržali v koči, pri sestopu pa so nekoliko zašli s poti in je trajalo naslednjo uro, da so ponovno našli markacijo. V noči, brez svetlobe, po lahki planinski poti svet postane zahteven; korenine, manjše skale, ki se pod stopalom obračajo, mokra resasta trava. Nekaj časa si še svetimo s svetilko na telefonu, pa že ta je po celem dnevu na koncu z močmi. Ostane le še tisti procent energije za klic na 112,« opozarja Šerkezi in priporoča, da si pred odhodom v gore preberite, kaj vse mora vsebovati vaš nahrbtnik.