Tistim bralcem naše revije, ki ste na mah pohrustali velemojstrski knjižni hit Rojeni za tek Christopherja McDougalla (Sanje, 2011), ime Daniel Lieberman najbrž ni tuje.

Če na hitro spomnimo, McDougall je med krmarjenjem zgodbe o staroselskih supertekačih Tarahumarah iz mehiških Bakrovih kanjonov v tkivo pripovedi spretno vpletal znanstvena dognanja nekaterih vodilnih svetovnih antropologov, ki so se specializirali za evolucijo človekovega gibanja, natančneje – teka. V veliko pomoč mu je bil tudi znanstveni članek Born to run (Rojeni za tek), ki ga je leta 2004 v prestižni reviji Nature objavil prav harvardski profesor in raziskovalec Daniel Lieberman. Fascinacijo nad temo in profesorjem je McDougall prelil celo v naslov svoje knjige, ki je kmalu po izidu postala prava mala biblija globalnega vala bosonogih tekačev in privržencev naravnega teka. O odzivih industrije tekaške obutve danes najbrž ni več treba pisati, zato lahko mirno zapišemo, da je Lieberman tisti boter iz ozadja, ki je posredno kriv za povsem novo (morda celo prvo pravo!) tekaško filozofijo, ki je bila hkrati poligon za milijardne dolarske spremembe na trgu športne obutve.

Nakup v spletni trgovini >>> ZGODBA ČLOVEŠKEGA TELESA

Fizična evolucija kot posledica kulturnih sprememb

Civilizacija, ki je živela pred stotimi ali celo manj leti, ni poznala večine današnjih akutnih bolezni, vsaj ne v tolikšni meri, kot nas danes zaznamuje denimo diabetes tipa 2, ki je posredna posledica premalo gibanja in nepravilne prehrane. Lieberman kot antropolog raziskovanje usmeri daleč v preteklost, tako da začne s pinceto brskati po štiri milijone let starih začetkih človekovega razvoja pri avstralopitekih.

Lieberman kot antropolog raziskovanje usmeri daleč v preteklost, tako da začne s pinceto brskati po štiri milijone let starih začetkih človekovega razvoja pri avstralopitekih.

Za dognanje izvora anomalije je potrebno dosledno poznavanje evolucije, ali kot avtor citira enega prvih genetikov Dobzhanskyja: “Nič v biologiji nima smisla, razen v luči evolucije.” In Lieberman se evolucije človeka res loti v samem (genetsko dokazanem) izvoru, nato pa skozi zajetnih - a hitro žvečljivih - 430 strani popelje bralca na pot zgodbe človeškega telesa, s katero v slogu Billa Brysona in njegove Kratke zgodovine skoraj vsega z izjemnim alkimizmom prepletanja znanstvenih faktov ter preprostega pripovedništva osvetljuje postaje razvoja našega telesa. Pri tem veliko vlogo posveti ne tako oddaljenima kmetijski ter zlasti industrijski revoluciji, ko se prvič zgodi, da postane kulturna evolucija gonilo telesne. Človek se po njegovih trditvah telesno ne zmore tako hitro prilagajati novim spremembam okolja, ki so posledica njegovih mentalnih, tehnoloških inovacij - od najbolj banalnega izuma sedečih stranišč pa do uporabe strojev, ki so skoraj povsem nadomestili človekovo fizično delo. Odziv telesa naj bi bil nedvoumen in naj bi se izražal skozi bolezen, takšna hipoteza o neskladju pa je danes vodilna ideja evolucijske medicine in antropologije.

Nakup v spletni trgovini >>> ZGODBA ČLOVEŠKEGA TELESA

Na ramenih pradedov zrimo v prihodnost

Evolucija pa za Liebermana ne pomeni le preučevanja preteklosti, ampak lahko danes pomeni tudi nakazovanje smeri razvoja človeškega telesa, z jasnimi in nedvoumnimi napotki za uporabo. Avtor trdi, da so debelost, premalo gibanja, prekomerno uživanje ogljikovih hidratov, gaziranih pijač in alkohola pomembni krivci za razvoj sladkorne bolezni. Če verjamemo, da sta stres in mentalna obremenjenost modernega človeka ključna dejavnika za razvoj rakavih obolenj, lahko Liebermanovo Zgodbo človeškega telesa mirno uvrstimo tudi med priročnike. In jo postavimo na dostopno mesto, da bi le prišla v roke čim več bralcem.