Postojanke - Dom na Lubniku

Dom stoji na vrhu 1025 metrov visokega Lubnika, ki se strmo dviga zahodno od Škofje Loke, in predstavlja rob Škofjeloškega hribovja. Prvo kočo je na tem mestu zgradila škofjeloška podružnica Slovenskega planinskega društva in jo odprla junija 1932. Maja 1943 so jo partizani požgali, da je kot zatočišče ne bi mogli uporabiti Nemci.

Po osvoboditvi so člani Planinskega društva Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za gradnjo nove, večje koče. Graditi so jo začeli leta 1949, končali pa novembra 1952. Slovesno so jo odprli maja 1953, deset let po požigu. Pozneje so v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar, ki ga upravlja sekcija planinskega društva, imenovana Lubnikarji.

Dom je odprt od začetka marca do konca novoletnih praznikov. Izven tega časa se lahko ob sobotah in nedeljah okrepčamo v prej omenjenem zavetišču Lubnikar. V domu je v dveh gostinskih prostorih na voljo 56 sedežev, pri mizah pred domom pa še dodatnih 60. V sedmih sobah je 18 postelj.

Z Lubnika se nam ponuja odličen razgled. Na vzhodni strani pod vznožjem leži Škofja Loka, za njo Sorško polje in Ljubljanska kotlina, v tej smeri pa vidimo tudi Osolnik, Jakob, Šmarno goro, Rašico in Posavsko hribovje. Na jugovzhodni strani vidimo osrednji del Polhograjskega hribovja s Toščem, zadaj pa Krim. Na južni strani leži Poljanska dolina, nad njo se dviga zahodni del Polhograjskega hribovja, naprej pa žirovski in idrijski hribi ter Trnovski gozd. V tej smeri na obzorju opazimo tudi Snežnik, Javornike in Hrušico.

Na jugovzhodu so v bližini vrhovi Škofjeloškega hribovja Ermanovec, Stari in Mladi vrh ter Blegoš. Za njimi vidimo Spodnje Bohinjske gore. Na zahodu je pod nami Selška dolina, v tej smeri pa opazimo še Miklavško goro, Dražgoše, Jelovico in Ratitovec ter v ozadju Julijske Alpe s Triglavom. Na severni strani se razprostira gorenjska ravnina s Kranjem, Šmarjetno goro in Joštom. Za njo so Karavanke z Golico, Stolom, Begunjščico in Košuto ter Kamniške Alpe z Dobrčo, Kriško goro, Tolstim vrhom, Storžičem, Zaplato, Krvavcem, Kočno, Grintovcem, Skuto, Kalško goro, Kalškim grebenom, Brano in Veliko planino.