Postojanke - Erjavčeva koča na Vršiču

Domov > Postojanke > Erjavčeva koča na Vršiču

Erjavčeva koča na Vršiču

Verjetno najslavnejši slovenski prelaz je izhodišče poti na številne priljubljene vrhove, med drugim Prisojnik in Malo Mojstrovko. Po povratku okrepčilo najdete tudi v vse leto odprti planinski koči na njegovi severni strani.

Erjavčeva koča na Vršiču (1525 m)

Lokacija: Julijske Alpe

GPS podatki postojanke: 46,43921°N / 13,74934°E

Obratovalni čas
Koča je stalno odprta.

Kontaktni podatki
Telefon: 051 399 226

Izhodišča za dostop: cesta na Vršič, Kranjska Gora

Ture v bližini: pokopališče ruskih vojakov (5 min), Tičarjev dom na Vršiču (20 min), razgled na Ajdovsko deklico (30 min), Poštarski dom na Vršiču (45 min), Koča na Gozdu (45 min), Ruska kapelica (1 h), Mihov dom na Vršiču (1.15 h), Slemenova špica (1.30 h), Mala Mojstrovka (2 h), Koča pri izviru Soče (2 h), Koča v Krnici (2 h), Planinski dom Tamar (3.15 h), Prisojnik (4 h), Zavetišče pod Špičkom (4.30 h), Jalovec (5.30 h), Razor (6.30 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:

Geo točka: 46,4391441 °N / 13,7494354 °E

Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Erjavčeva koča stoji na manjši vzpetini ob vršiški cesti na severni strani prelaza. Prvo kočo je leta 1901 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po prvi svetovni vojni jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo, ki jo je obnovljeno odprlo poleti 1922. Poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Po drugi svetovni vojni je z njo pričelo upravljati Planinsko društvo Jesenice, ki jo je do jeseni 1946 tudi obnovilo.

Stara lesena koča je zaradi starosti sčasoma postala težje uporabna, zato so spomladi 1987 začeli z gradnjo nove, sodobnejše. Žal so jo bili zaradi finančnih težav prisiljeni graditi nekoliko počasneje, tako da je slovesno odprtje dočakala avgusta 1993.

Koča je stalno odprta in v restavraciji ponuja sto sedišč. V sedmih sobah je 70 postelj, na skupnih ležiščih pa prostora za 29 oseb.

V zavetju Jalovca, Špika in Škrlatice

Od koče je lep razgled, kar še posebej velja za vzhodno stran. Tam se nad melišči Suhe Pišnice dvigajo mogočna zahodna ostenja Prisojnika, lepo viden pa je tudi tako imenovani obraz Ajdovske deklice, ki so ga oblikovale odlomljene skale. Levo se nad Krnico dvigajo Martuljške gore s Špikom in Škrlatica. Razgled proti jugu zapira pobočje Vršiča. Na zahodni strani se nad vršiško cesto dviga pobočje proti prevalu Vratca med Nad Šitom glavo na levi in Prednjim Robičjem na desni, ki se razteza proti severu v smeri Kranjske Gore.