Postojanke - Koča na Doliču

Koča na Doliču
Kočo na Doliču je leta 2009 močno poškodoval snežni plaz, a so gorjanski planinci zavihali rokave in jo obnovili.

Koča na Doliču (2151 m)

Lokacija: Julijske Alpe

GPS podatki postojanke: 46,36487°N / 13,81953°E

Obratovalni čas
Koča je stalno odprta v juliju, avgustu in septembru. V juniju je odprta občasno, v preostalih mesecih pa je zaprta.

Kontaktni podatki
Telefon: 051 614 780
E-mail: plani130@mail.amis.net

Izhodišča za dostop: Zadnjica, Pokljuka, planina Blato, Koča pri Savici, dolina Krma

Ture v bližini: Kanjavec (1.30-2 h), Dom Planika pod Triglavom (2 h), Vodnikov dom na Velem polju (2 h), Triglav (2.30 h), Zasavska koča na Prehodavcih (2.30 h), Koča pri Triglavskih jezerih (3.30 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:
Geo točka: 46,3648605 °N / 13,8194895 °E
Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča stoji na nadmorski višini 2151 metrov na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Prvo leseno kočo so na Doliču leta 1930 odprli italijanski planinci. Po drugi svetovni vojni jo je prevzelo Planinsko društvo Gorje, ki jo je skupaj s Slovenskim planinskim društvom Trst obnovilo in prenovljeno odprlo leta 1948. V zimi 1950/51 jo je porušil sneg, zato so novo kočo postavili nekoliko višje na varnejšem kraju. Uradno so jo odprli julija 1953.

Poimenovali so jo Tržaška koča. Stara želja slovenskih planincev iz Trsta, ki pa je niso uspeli uresničiti, je bila namreč imeti kočo v Triglavskem pogorju. Ker koča na Doliču stoji na pomembnem križišču planinskih poti, je kmalu postala premajhna. Tako so v letih 1972 in 1973 zgradili velik prizidek in ga funkcionalno povezali s staro kočo. Leta 2009 je kočo močno poškodoval snežni plaz s pobočij Kanjavca, PD Gorje pa jo od takrat postopno obnavlja. Od takrat koča tudi nima zimske sobe.

Koča je stalno odprta v juliju, avgustu in septembru. V juniju je odprta občasno, v preostalih mesecih pa je zaprta. V njej je na voljo 65 postelj in 15 mest na skupnih ležiščih. V jedilnici je 80 sedežev.

Širok razgled v zavetju Kanjavca

Od koče je obširnejši razgled proti severozahodu na gore nad dolino Zadnjice in Trento. Na vzhodni strani se tik ob koči dviga ostenje Šmarjetne glave, desno je sedlo Dolič, na južni strani pa so vrhovi grebena med Velsko in Mišeljsko dolino: Mišelj vrh, Na Nizkem in Mišeljska glava. Južno se tik nad kočo dvigajo ostenja Kanjavca. Na severozahodni strani vidimo najprej razsežne strmali triglavske gmote, ki padajo v zatrep Zadnjice, prek katerih pelje nekdanja italijanska tovorna pot. Vidna so tudi ostenja Vršaca na levi in Pihavca na desni, zadaj pa so Bavški Grintavec, Pelce in Jalovec. Pogled na Triglav na severu zakrivajo Triglavski podi, levo pa sta Razor in Prisojnik.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ