Postojanke - Koča na Doliču

Koča na Doliču

Kočo na Doliču je leta 2009 močno poškodoval snežni plaz, a so gorjanski planinci zavihali rokave in jo obnovili.

Koča na Doliču (2151 m)

Lokacija: Julijske Alpe

GPS podatki postojanke: 46,36487°N / 13,81953°E

Obratovalni čas
Koča je stalno odprta v juliju, avgustu in septembru.

Nastanitev
V sobah – 59

Skupna ležišča – 15

Kontaktni podatki
Telefon: 051 614 780
E-mail: koca.na.dolicu@gmail.com

Izhodišča za dostop: Zadnjica, Pokljuka, planina Blato, Koča pri Savici, dolina Krma

Ture v bližini: Kanjavec (1.30-2 h), Dom Planika pod Triglavom (2 h), Vodnikov dom na Velem polju (2 h), Triglav (2.30 h), Zasavska koča na Prehodavcih (2.30 h), Koča pri Triglavskih jezerih (3.30 h)

Višina: 2151
Lokacija:
Gorovje: Julijske Alpe
Geo točka: 46,3648605 °N / 13,8194704 °E
Nastanitev: DA
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča na Doliču stoji na nadmorski višini 2151 metrov na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Prvo leseno kočo so na Doliču leta 1930 odprli italijanski planinci. Poimenovali so jo Tržaška koča. Stara želja slovenskih planincev iz Trsta, ki pa je niso uspeli uresničiti, je bila namreč imeti kočo v triglavskem pogorju. Leta 1946 jo je prevzela v upravljanje PZS in jo dodelila slovenskemu planinskemu društvu Trst. Glede na politično situacijo pa je tržaški planinci po letu 1948 niso mogli oskrbovati, zato jo je 15. 8. 1948 prevzelo v oskrbo PD Gorje. V zimi 1950/51 jo je porušil sneg, zato so novo kočo postavili nekoliko višje na varnejšem kraju. Uradno so jo odprli 26. julija 1953.

Ker Koča na Doliču stoji na pomembnem križišču planinskih poti, je kmalu postala premajhna. Leta 2009 je kočo močno poškodoval snežni plaz s pobočij Kanjavca. Člani PD Gorje so na ruševinah postavili lesen objekt in ga povezali s prvotno kočo, ki že vsa ta leta služi svojemu namenu. Od takrat koča tudi nima zimske sobe.

Koča je stalno odprta v juliju, avgustu in septembru. Junija je odprta občasno, v preostalih mesecih pa je zaprta. V njej je na voljo 74 postelj, 59 ležišč v sobah in 15 ležišč na skupnih ležiščih. V jedilnici je 80 sedežev. Letos vabijo predvsem slovenske planince, da pri njih izkoristijo turistične bone.

Širok razgled v zavetju Kanjavca

Od koče je obširen razgled proti severozahodu na gore nad dolino Zadnjice in Trento. Na vzhodni strani se tik ob koči dviga ostenje Šmarjetne glave, desno je sedlo Dolič, na južni strani pa so vrhovi grebena med Velsko in Mišeljsko dolino: Mišelj vrh, Na Nizkem in Mišeljska glava. Južno se tik nad kočo dvigajo ostenja Kanjavca. Na severozahodni strani vidimo najprej razsežne strmali triglavske gmote, ki padajo v zatrep Zadnjice in prek katerih pelje nekdanja italijanska tovorna pot, imenovana mulatjera. Vidna so tudi ostenja Vršaca na levi in Pihavca na desni, zadaj pa so Bavški Grintavec, Pelce, Jalovec in Mangart. Pogled na Triglav na severu zakrivajo Triglavski podi, levo pa sta Razor in Prisojnik.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ