Koča stoji na nadmorski višini 1315 metrov na planini Razor, ki se razprostira na primorskem pobočju Spodnjih Bohinjskih gora. Ker je na tem območju v času prve svetovne vojne potekala soška fronta, so bile planine polne bolj ali manj ohranjenih vojaških postojank, zato so tudi prvo kočo na planini Razor preuredili iz nekdanjega vojaškega objekta. Odprli so jo leta 1948, a kmalu ugotovili, da je pretesna.
Leta 1957 so zato zgradili velik prizidek in nadzidali staro kočo. V naslednjih letih so objekt dokončali in opremili, povečano kočo pa slovesno odprli konec julija 1961. Leta 1976 je kočo močno poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti. Sklenili so, da jo bodo hkrati še povečali, a so se dela zaradi finančnih težav zavlekla. Prenovljeno in razširjeno kočo so nato slovesno odprli julija 1984.
Koča je stalno odprta od 20. junija do 20. septembra, aprila, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih v primeru lepega vremena. V njej je v dveh gostinskih prostorih 100 sedežev, pri mizah pred kočo pa še 60. V 18 sobah ponujajo kar 80 postelj, po deset ležišč pa je še na skupnih ležiščih in v zimski sobi, ki je urejena v bližnji stavbi in na voljo takrat, ko je koča zaprta. Koča je imetnica certifikatov Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča.
Razgled od Žabiškega Kuka do Tržaškega zaliva
Od koče in seveda tudi s preostanka planine Razor je lep razgled. Na vzhodu se dvigajo pobočja Žabiškega Kuka, proti jugu pa nam pogled seže od Tolminske kotline in Banjške planote do Tržaškega zaliva. Na zahodu vidimo Matajur in Krnsko pogorje, v bližini pa še Tolminski Migovec. Na severni strani se nad planino Razor nahaja venec Tolminsko-Bohinjskih gora z vrhovi Vrh nad Škrbino, Meja, Rušnati vrh, Vrh Planje, Vrh Krnic in Vogel. Če se povzpnemo na preval Globoko pod Vrhom Planje, pa smo nagrajeni z razgledom na bohinjsko stran, Julijce s Triglavom in Karavanke.