Postojanke - Koča pri Triglavskih jezerih

Koča pri Triglavskih jezerih
Triglavska jezera so nedvomno eden najbolj priljubljenih ciljev pohodniških tur nad Bohinjskim jezerom. Če nameravate turo podaljšati, lahko prenočite v prostorni planinski koči na idilični lokaciji.

Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m)

Lokacija: Julijske Alpe

GPS podatki postojanke: 46,3186°N / 13,77898°E

Obratovalni čas
Koča je julija, avgusta in septembra stalno odprta, junija in oktobra pa jo odprejo občasno.

Kontaktni podatki
Telefon: 040 620 783
info@pd-ljmatica.si

Izhodišča za dostop:
Planina Blato, Koča pri Savici, Stara Fužina, planina Vogar

Ture v bližini: Mala Tičarica (1 h), Zasavska koča na Prehodavcih (2.15 h), Dom na Komni (2.30 h), Koča pod Bogatinom (2.30 h), Koča na Planini pri Jezeru (2.30 h), Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik (2.30 h), Veliko Špičje (2.30 h), Mala Zelnarica (3 h), Koča na Doliču (3.30 h), Velika Zelnarica (3.45 h), Kosijev dom na Vogarju (4.15 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:
Geo točka: 46,3189125 °N / 13,7790518 °E
Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča pri Triglavskih jezerih stoji med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice. Prvo kočo je na sedanjem mestu leta 1880 zgradil Avstrijski turistični klub. Leta 1919 jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo in jo pozneje precej popravilo. Po drugi svetovni vojni je kočo v upravljanje prevzelo Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki zanjo skrbi še danes. Leta 1955 jo je precej povečalo, na novo opremilo in pri umetnem jezeru zgradilo manjšo vodno elektrarno, ki pa trenutno ne obratuje.

Zaradi velikega obiska je postala koča premajhna, zato so v društvu sklenili, da jo povečajo in posodobijo. Z deli so pričeli leta 1986, povečano in posodobljeno kočo pa so slovesno odprli 25. septembra 1988. Leta 1990 so zraven koče uredili in toplotno izolirali brunarico, v kateri je zimska soba z ležišči, vendar brez peči. Na skali ob jezeru je spominska plošča Alojziju Knafelcu (1859-1937), dolgoletnemu gospodarju koče, planinskemu aktivistu in očetu rdeče-bele planinske markacije.

Koča je julija, avgusta in septembra stalno odprta, junija in oktobra pa jo odprejo občasno. V štirih gostinskih prostorih nudi 150 sedežev, v 13 sobah 30 postelj, v 13 skupnih spalnicah pa 170 ležišč. Zimska soba sprejme do 18 oseb.

Od koče je razgled zlasti na okoliške gore. Na vzhodni strani se v bližini dvigajo stene Tičaric, za Dvojnim jezerom vidimo na jugovzhodu del Spodnjih Bohinjskih gora. Na zahodni strani doline je spodnji del grebena, ki se vleče od Prehodavcev do planine Pod Kalom z vrhovi Kal, Vrh Škrila, Glava za bajto in Čelo, proti severu so v grebenu Plaski Vogel ter Veliko in Malo Špičje, na drugi strani doline pa Kopica ter Zelnarici.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ