Postojanke - Planinska koča na Krimu

Koča na Krimu stoji na nadmorski višini 1107 metrov na samem vrhu Krima. Ta predstavlja najvišji vrh Krimskega hribovja na severnem delu Notranjske planote, ki spada k Dinarskemu gorskemu sistemu. Postojanko je po drugi svetovni vojni zgradilo Turistično društvo Rudnik, zaradi odlične strateške lege Krima pa jo je čez čas prevzela jugoslovanska vojska. Tako je za obiskovalce postala nedostopna, to pa se je spremenilo šele po razglasitvi slovenske samostojnosti. Takrat je stavbo namreč prevzelo Ministrstvo za obrambo in jo leta 1992 dalo v najem Planinskemu društvu Podpeč-Preserje.

To je takoj začelo z nujnimi popravili in opremljanjem koče. Slovesno otvoritev so pripravili 20. septembra 1992, ob obratovanju pa nadaljevali z obnovo do leta 1995, ko so priključili tudi telefon. Oktobra 1994 so ob koči odkrili tudi obeležje v spomin na prvo izmero zemljiškega katastra današnje Slovenije, ki je potekalo od leta 1817 do 1828. Krim je namreč predstavljal izhodišče koordinatnega sistema, uporabljenega pri meritvah, saj še danes velja za eno najpomembnejših trigonometričnih točk v Sloveniji. Tako se uporablja kot izhodišče pri geodetskih meritvah, odlična strateška lega pa je kot naročena tudi za oddajnik, zaradi katerega je na vrhu še danes prisotna Slovenska vojska.

Dom je odprt vsak dan z izjemo ponedeljkov. V gostinskem prostoru je 60 sedežev, pri mizah pred kočo pa še dodatnih 50. Za prenočevanje sta na voljo dve sobi s skupnimi ležišči, kjer je prostora za skupno 30 oseb.

Zaradi že omenjene odlične lege je s Krima lep razgled na vse strani. Na severu je pod nami Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo pa Rašica, Mengeš, Domžale in Kamnik. V ozadju vidimo panoramo Kamniško-Savinjskih Alp vse od Storžiča do Raduhe. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljski kotlino vleče Posavsko hribovje s Kumom, na severovzhodu pa se za Čemšeniško planino nahajata Paški Kozjak in Pohorje. Na jugovzhodni strani za Dolenjskim gričevjem vidimo Gorjance.

Na jugu se razprostira Rakitniška planota s Slivnico in Blokami, za njo pa vidimo Javornike, Snežnik ter Goteniško in Veliko goro. V bližini se dvigata tudi Mokrec in Kurešček. Na jugozahodu sta za Pokojiško planoto Hrušica in Nanos, v tej smeri pa nam pogled ob dobri vidljivosti seže vse do Tržaškega zaliva. Na zahodni strani je v bližini južni del Barja z Vrhniko na obrobju, nad njo se dviga Ulovka, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovski gozd z Golaki. Proti severozahodu se nad Barjem dviga Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, za njim pa vidimo Škofjeloško hribovje z Blegošem, Ratitovec, Julijce s Triglavom in severno od njih Karavanke s Stolom.