Postojanke - Triglavski dom na Kredarici

Triglavski dom stoji na vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo kočo na Kredarici je po zamisli dovškega župnika Jakoba Aljaža postavilo Slovensko planinsko društvo in jo odprlo avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Od konca druge svetovne vojne naprej z domom upravlja Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki je v letih 1953 in 1954 domu zgradilo velik prizidek.

Zaradi močno povečanega obiska je tudi s prizidkom dom kmalu postal pretesen, zato so se odločili za njegovo povečanje. Tako so v letih 1982 in 1983 zgradili in opremili velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezali s starim objektom. V prizidku je tudi meteorološka postaja. Leta 1984 so obnovili še stari dom.

Dom je odprt vse leto. Redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra, v preostalih mesecih pa vam postrežejo meteorologi, ki lahko tudi omogočijo prenočevanje v sicer neogrevani sobi. Kot se za takšno planinsko postojanko spodobi, je res med najprostornejšimi. V petih prostorih ponuja 300 sedežev, v 30 sobah pa 141 postelj. Še 200 ležišč je na osmih skupnih ležiščih.

»Pravi« razgled le v eno smer

Od doma je zaradi visoke lege precej pester razgled, ki pa ga – vsaj za tiste, ki so na očaka namenjeni prvič – zasenči predvsem pogled na Triglav. Proti vzhodu vidimo Kredarico in Rž, desno Veliki in Mali Pršivec, na drugi strani Krme pa greben od Debele peči do Draških vrhov, ki se na južno stran nadaljuje v ostenjih Tosca in Vernarja.

Desno vidimo del Velega polja in v ozadju del Spodnjih Bohinjskih gora. Na zahodu kraljuje Triglav, proti severu pa se od Triglavske severne stene zvrstijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica in Martuljške gore. Blizu je Begunjski vrh, daleč v ozadju pa ob lepem vremenu opazimo tudi Visoke Ture.