Izleti - Donačka gora

Donački gori, vrhu nad Rogatcem v Zgornjem Posotelju, so nadeli vzdevek Štajerski Triglav. S sosednjima vrhovoma, Ženčajem (582 m) na zahodu in Resenikom (735 m) na vzhodu, naj bi bila Donačka gora videti kot Triglav. Tudi sama Donačka gora ima dva vrhova. Skalnat in po vzhodni poti težje dostopen vzhodni vrh (883 m) in zahodni vrh (884 m), na katerem je dosti več prostora tudi za visok drog z zastavo in visoko piramido s križem in kipcem Matere Božje. Donačka gora naj bi imela, če jo gledamo iz zahodne smeri, podobo roga – zato so ji nekoč pravili Rogaška gora, najbližjemu večjemu kraju Rogatec, najbližjemu termalnemu kraju pa – Rogaška Slatina.

Krožna pot na Donačko goro
Začeli smo v vasi Sv. Jurij ki je razložena na južnem obronku gore, in se proti vrhu povzpeli po vzhodni poti čez vzhodni vrh, kjer je tudi krajši, z jeklenico zavarovan odsek. Z vzhodnega vrha se pot pod in po vrhu grebena nadaljuje do zahodnega vrha, od tam pa se skozi pragozd spustimo na severno stran gore do Rudijevega doma. To je celo najstarejša slovenska planinska pot. Leta 1853 jo je za zdraviliške goste Rogaške Slatine nadelal dr. Ernst Froelich. Od Rudijevega doma se potem ob pobočju gore mimo cerkve sv. Donata spustimo nazaj proti Sv. Juriju.

Čez skale iz vzhoda
Od parkirišča pri cerkvi sledimo smerokazom in se napotimo po ozki asfaltirani cesti navzgor. Že čez slabih sto metrov zavijemo ostro levo in že po nekaj korakih tik pred domačijo desno čez travnik. Višje se pot nadaljuje skozi goščavo, potem pa pripelje do križa in domačije, kjer zavijemo levo po kolovozu in mimo stare bajte čez pašnik. Pred naslednjo (verjetno zapuščeno) domačijo zavijemo levo po slabše vidni poti, ki se vzpne do razpotja z rogovilo s smerokazi. Tam zavijemo desno v smeri Izvira Sotle in Donačke gore čez Krče. Pot proti vzhodu se zlagoma vzpenja ob pobočju, na desno se odpira pogled čez dolino Rogatnice na Macelj z vrhom Maceljska gora (718 m). Pot počasi zavija proti severu in slednjič pridemo na razpotje, kjer zavijemo levo in odtlej hodimo po gozdu.

Le malo naprej na razpotju več poti zavijemo levo po strmi, a dobro nadelani poti, ki se čez čas pod vršnim pobočjem položi in pripelje do z jeklenico zavarovanega prehoda čez skale, kjer se vzpnemo za deset, morda petnajst metrov. Skalnat vrh je na levi, pa tudi desno je nekaj skal, s katerih se odpre lep pogled proti vzhodnemu haloškemu gričevju z Dravskim poljem v ozadju.

Pot na zahodni vrh se nekoliko spusti ob, potem pa se dvigne na gozdnat greben, po katerem pridemo na precej prostoren vrh z mogočno piramido in slovensko zastavo.

Spust mimo sv. Donata
Z vrha se spustimo levo po Froelichovi poti: najprej po vrhu grebena, potem pa zavijemo desno in se strmo spustimo v 28 hektarov velik pragozd Donačka gora. V nekaj okljukih se kar hitro spustimo na makadamsko cesto, ki pripelje do Rudijevega doma.

Nadaljujemo mimo doma, po nekaj korakih pridemo na asfaltirano cesto, a jo še pred prvo domačijo zapustimo: ob lesenem hlevu zavijemo levo v smeri Maclja in izvira Sotle. Nad cesto se po gozdu zlagoma spuščamo po ozki stezi, ki že po desetih minutah pripelje na jaso s cerkvijo sv. Donata. Mimo cerkve nadaljujemo naravnost po kolovozu in se po ravnem terenu vrnemo do znanega rogovilastega smerokaza, od koder se do cerkve sv. Jurija spustimo po že znani poti.

Skupaj dolžina: 6,84 km
Skupaj višinskih metrov: 526 m
Skupaj spustov: 534 m

Maksimalna višina: 840 m
Minimalna višina: 340 m
Skupaj čas: 00:30:58

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.