Izleti - Grintovec (2558 m) od Suhadolnika

Po najvišjem vrhu Kamniških in Savinjskih Alp so ime Grintovci dobili tudi okoliški vrhovi: obe Kočni, Dolgi hrbet, Skuta …

Šestnajsti najvišji vrh v Sloveniji velja za enega fizično najbolj zahtevnih. Na vrh se lahko vzpnemo iz treh dolin: najdaljša, a najmanj zahtevna je pot iz Kamniške Bistrice, kjer poteka tudi trasa Gorskega teka na Grintovec. S severne strani drži zelo zahtevna pot iz doline Ravenske Kočne, z zahodne strani pa iz Suhega dola oziroma od kmetije Suhadolnik.

Na Kokrsko sedlo čez Taško
Začnemo pod kmetijo Suhadolnik, izbiramo pa lahko med dvema potema: nezahtevna stara pot nima posebnosti, čez Taško pa se vzpnemo čez nekaj zavarovanih ali z lestvami opremljenih odsekov.

Parkiramo na označenem parkirišču pod Suhadolnikom in se po cesti v zložnem vzponu napotimo slabih tristo metrov do domačije. Tam zavijemo desno po gozdni cesti, ki ji sledimo še slabih pet minut, potem pa zavijemo levo na široko pešpot, ki skozi gozd v slabih desetih minutah zmernega vzpona pripelje nazaj na gozdno cesto. Že čez dve ali tri minute pridemo do razpotja.

Desno na Kokrsko sedlo vodi nezahtevna stara pot, levo pa po ožjem kolovozu nadaljujemo po poti čez Taško. V nadaljevanju se strmeje vzpnemo ob hudourniku in skozi gozd pridemo do votline, kjer se začne zahtevnejši del poti. Najprej se strmo vzpnemo čez skale, tam je v pomoč jeklenica. Tudi v nadaljevanju je pot zelo  strma, čez skalne prehode so v pomoč klini in skobe, na drugih najstrmejših odsekih pa dve lestvi.

Ko pridemo čez Taško, se svet zravna in z desne se priključi stara pot. Nekaj korakov po ravnini oziroma zložnem terenu nadaljujemo čez cvetoč travnik, potem pa se pot spet strmeje vzpne med visoko travo in zaplatami rušja do Kokrskega sedla s Cojzovo kočo.

Na Grintovec po Strehi
Na Kokrskem sedlu se usmerimo levo in se najprej precej strmo vzpnemo, potem pa se pot skoraj poravna. Na razpotju nas smerokaz usmeri levo proti Grintovcu (desno pot na Skuto). Nekaj časa hodimo po prijetni ravnini, malo naprej se teren celo rahlo spusti, potem pa spet strmo zagrizemo. Na naslednjem razpotju nadaljujemo desno (levo se zahtevna pot spusti proti Kočni). Nekoliko višje je trava čedalje redkejša in pridemo na Streho, širok južni greben Grintovca. Pot je povsem nezahtevna, a se vleče in je ponekod nekoliko slabše vidna.

Na vrhu, kjer je kar precej prostora, se na zahod lepo vidi Kokrsko (2520 m) in Jezersko Kočno (2540 m), severno se pod nami razkrije Jezersko, vzhodno čez Dolgi Hrbet (2473 m) lepo vidimo mogočno Skuto (2532 m), južno pa sta Kalška gora (2047 m), Kalški greben (2224 m) in za njim Krvavec ter nekoliko desno del Ljubljanske kotline.

Nazaj po stari poti
Na Kokrsko sedlo se spustimo po že znani poti, ki ji sledimo tudi naprej proti Suhemu Dolu. Pri razcepu nad Taško pa se lahko do Suhadolnika vrnemo po nezahtevni stari poti, najprej ob strmem skalnatem pobočju Pod grebenom in potem ob hudourniku.