Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:
GPS:
Izleti - Slavnik (1028 m) iz Podgorja
Slavnik (1028 m) iz Podgorja
12.03.2014 AVTOR: Matej Zalar
Razgledniku v Čičariji pravijo tudi Primrorski ali celo Istrski Triglav. Tisočaku nad Podg ...
Slavnik: 1028 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas: 1,5-2,5 ure
Kje se okrepčamo?
Tumova koča na Slavniku (1018 m)
T: 050 621 791
opd.koper@volja.net
Odprto med vikendi in prazniki
Če ste pri moči: S Slavnika se lahko napotimo na sosednjo Grmado (1001 m), še en vrh z oddajnikom, ki se ga vidi tudi s Slavnika. Od Tumove koče se napotimo severno čez travnik in se čez kakih tristo metrov priključimo makadamski cesti proti Hrpeljam. Sledimo ji kakšnih 150 metrov. Na drugem odcepu desno se le nekaj metrov vzpnemo po slabem kolovozu do oddajnika. Pot s tem podaljšamo približno za 1,5 km.
Izhodišče: Podgorje (518 m)
GPS: N 45° 31' 53" / E 13° 56' 54"
Iz avtoceste Ljubljana-Koper zavijemo na izvozu Kozina in vozimo naravnost proti Kopru. V vasi Petrinje na neoznačenem križišču pred cerkvijo zavijemo levo na ozko asfaltirano cesto, ki se v dveh ovinkih vzpne in nas naravnost pripelje na glavno cesto proti Podgorju. Parkiramo na velikem makadamskem parkirišču pri športnem igrišču (na desni strani ceste).
Vremenska napoved:
Razgledniku v Čičariji pravijo tudi Primrorski ali celo Istrski Triglav. Tisočaku nad Podgorskim Krasom nikakor ne moremo očitati izvrstnega razgleda v vse smeri, a le s težavo bi ga pripisali Istri, ki se geografsko začne tik za Kraškim robom. Slavnik je dobro obiskan, verjetno ne samo zaradi izvrstnega, večkrat nagrajenega domačega brinjevca, ampak tudi zaradi atraktivnega razgleda.
Cvetoči razglednik
Razgled je izvrsten na vse strani: na severu vse do Dolomitov in vzhodneje na Julijske Alpe, na severovzhod čez Brkine, Vremščico in Nanos vidimo do Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodneje Javornike in Snežnik, pa čez Čičarijo do Učke, južno je Istra, zahodno Koprski zaliv, v jasnem vremenu pa vidimo vse do Benetk.
Še posebej lepo je spomladi. Slavnik, ki je zaščiten kot naravni spomenik, naj bi bil slaven predvsem po pisanem cvetju. Obiskali smo ga po hudi zimi, ko je pod vrhom sem ter tja še ležala kakšna zaplata snega. Na Slavniku se gre pozimi in zgodaj spomladi bati predvsem burje, poleti pa neznosne vročine. Travnati vrh je povsem gol, gozd so v prejšnjih stoletjih izkrčili in uredili pašnike. Zaradi burje travniki vzcvetijo nekoliko kasneje: maja in junija, ko je na Slavniku najlepše.
Iz Podgorja po najkrajši poti
Na Slavnik vodijo poti iz vseh smeri: najdaljša s severne strani iz Hrpelj ali s severovzhoda iz Markovščine in čez Skadanščino. Najkrajša pa je pot iz Podgorja, s katero lahko po strmi poti opravimo že v tričetrt ure. Vračali smo se po drugi poti - prvotni načrt, da bi se spustili po tako imenovani položni poti, smo tik pod vrhom spremenili, zavili nekoliko bolj desno, pot s tem sicer nekoliko skrajšali, a se izognili makadamskim odsekom.
Z velikega parkirišča v Podgorju se vrnemo na glavno cesto. Sledimo ji le slabih sto metrov in v križišču pri kapelici zavijemo levo v vas. Po asfaltirani cesti nadaljujemo še slabih tristo metrov do križišča z nekaj klopmi in planinskimi smerokazi: naravnost se nadaljuje daljša, položnejša pot, mi zavijemo levo med hišami do kolovoza, kjer se držimo nekoliko levo (po označeni poti). Pot zavije v gozd in se zoži. Zdaj ne moremo več zgrešiti, saj vse do vrha samo sledimo markacijam. Gozd se čedalje bolj redči in zadnji del vzpona opravimo po obširnem travniku, posejanim z le redkim grmičevjem, za nami pa se kaže Istra s Koprskim zalivom. Kmalu se za robom travnika pojavi vrh oddajnika in potem še Tumova koča pod njim - vrh je le deset metrov višje.
Po neoznačeni poti nazaj v Podgorje
Nazaj grede smo prvi del sledili položni poti: od Tumove koče se spustimo naravnost proti jugu. Prečkamo makadamsko cesto (dostop do Podgorja), potem pa zavijemo desno po neoznačeni poti, ki ji skozi gozd brez težav sledimo, saj je dobro uhojena. Spuščamo se tako rekoč vzporedno s potjo, od koder smo prišli in se ji priključimo na mestu, kjer smo zapustili asfalt. Do izhodišča nas torej loči le še petsto metrov.
Cvetoči razglednik
Razgled je izvrsten na vse strani: na severu vse do Dolomitov in vzhodneje na Julijske Alpe, na severovzhod čez Brkine, Vremščico in Nanos vidimo do Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodneje Javornike in Snežnik, pa čez Čičarijo do Učke, južno je Istra, zahodno Koprski zaliv, v jasnem vremenu pa vidimo vse do Benetk.
Še posebej lepo je spomladi. Slavnik, ki je zaščiten kot naravni spomenik, naj bi bil slaven predvsem po pisanem cvetju. Obiskali smo ga po hudi zimi, ko je pod vrhom sem ter tja še ležala kakšna zaplata snega. Na Slavniku se gre pozimi in zgodaj spomladi bati predvsem burje, poleti pa neznosne vročine. Travnati vrh je povsem gol, gozd so v prejšnjih stoletjih izkrčili in uredili pašnike. Zaradi burje travniki vzcvetijo nekoliko kasneje: maja in junija, ko je na Slavniku najlepše.
Iz Podgorja po najkrajši poti
Na Slavnik vodijo poti iz vseh smeri: najdaljša s severne strani iz Hrpelj ali s severovzhoda iz Markovščine in čez Skadanščino. Najkrajša pa je pot iz Podgorja, s katero lahko po strmi poti opravimo že v tričetrt ure. Vračali smo se po drugi poti - prvotni načrt, da bi se spustili po tako imenovani položni poti, smo tik pod vrhom spremenili, zavili nekoliko bolj desno, pot s tem sicer nekoliko skrajšali, a se izognili makadamskim odsekom.
Z velikega parkirišča v Podgorju se vrnemo na glavno cesto. Sledimo ji le slabih sto metrov in v križišču pri kapelici zavijemo levo v vas. Po asfaltirani cesti nadaljujemo še slabih tristo metrov do križišča z nekaj klopmi in planinskimi smerokazi: naravnost se nadaljuje daljša, položnejša pot, mi zavijemo levo med hišami do kolovoza, kjer se držimo nekoliko levo (po označeni poti). Pot zavije v gozd in se zoži. Zdaj ne moremo več zgrešiti, saj vse do vrha samo sledimo markacijam. Gozd se čedalje bolj redči in zadnji del vzpona opravimo po obširnem travniku, posejanim z le redkim grmičevjem, za nami pa se kaže Istra s Koprskim zalivom. Kmalu se za robom travnika pojavi vrh oddajnika in potem še Tumova koča pod njim - vrh je le deset metrov višje.
Po neoznačeni poti nazaj v Podgorje
Nazaj grede smo prvi del sledili položni poti: od Tumove koče se spustimo naravnost proti jugu. Prečkamo makadamsko cesto (dostop do Podgorja), potem pa zavijemo desno po neoznačeni poti, ki ji skozi gozd brez težav sledimo, saj je dobro uhojena. Spuščamo se tako rekoč vzporedno s potjo, od koder smo prišli in se ji priključimo na mestu, kjer smo zapustili asfalt. Do izhodišča nas torej loči le še petsto metrov.
Skupaj dolžina: 6,14 km
Skupaj višinskih metrov: 513 m
Skupaj spustov: 513 m
Skupaj višinskih metrov: 513 m
Skupaj spustov: 513 m
Maksimalna višina: 1012 m
Minimalna višina: 499 m
Skupaj čas: 02:47:40
Minimalna višina: 499 m
Skupaj čas: 02:47:40
Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ
nazaj na vrh
