Postojanke - Tumova koča na Slavniku

Tumova koča stoji na nadmorski višini 1018 metrov tik pod vrhom Slavnika, zadnjega severnega tisočaka pokrajine Čičarija, ki se proti jugozahodu spusti v Podgorski Kras, proti severu pa v Matarsko podolje. Zamisel o njeni gradnji je stara prav toliko kot Planinsko društvo Koper, saj so jo obelodanili na njegovem ustanovnem občnem zboru leta 1949. Z gradnjo so začeli šest let pozneje in po manj kot letu dni v kletnih prostorih že odprli zasilno oskrbovano planinsko postojanko.

Stavbo so dokončali in svečano odprli julija 1957 ter jo poimenovali po Henriku Tumi, znanemu slovenskemu alpinistu, botaniku, politiku, planinskem ideologu in narodnem buditelju. Med letoma 1988 in 1994 so jo temeljito obnovili, zgradili prizidek za sanitarije in večji vhodni predprostor ter fasado zaščitili s kovinsko oblogo.

Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, za večje skupine pa jo po predhodnem dogovoru odprejo tudi izven rednega delovnega časa. V gostinskem prostoru nudi 70 sedežev, v sobah osem postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč.

Primorski razglednik

S Slavnika se ponuja širok razgled. Proti severovzhodu pogled seže do Nanosa in Vremščice ter naprej do Kamniških Alp. Še bližje kot Nanos so Brkini in Matarsko podolje, ki se razteza med Brkini in Slavnikom. Na vzhodni strani vidimo Javornike, Trojico in Snežnik ter vrhove Gorskega Kotarja z Risnjakom in Snježnikom. Od vzhoda proti jugu je na obzorju Kvarnerski zaliv, pred njim pa Planik in Učka ter obširen hribovit svet Čičarije s Kojnikom in Žbevnico.

Na južni strani vidimo Istro, na zahodni pa obalo Jadranskega morja z Umagom, Piranom, Koprom, Trstom in Tržičem. Če je vidljivost zelo dobra, bomo opazili celo Benetke. Od zahoda proti severu se v daljavi bohotijo Dolomiti, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijci s Triglavom ter Karavanke, pred njimi pa opazimo obsežen Trnovski gozd, gričevje med Vipavsko dolino in Krasom s Trsteljem ter Kraško gričevje.