Izleti - Turni smuk iz Čistega vrha (1875m)

Preteklo soboto nas je pot zanesla v osrčje gora nad Trento.

Kot se za letni čas spodobi, smo bili željni klasično hojo popestriti s hojo na smučeh in smučanjem z vrha izbranega hriba.

Zaradi zime, ki je skopa z belo odejo, je potrebno bolj natančno spremljanje dogajanja v turno smučarskih vodah, a z malo sreče vseeno lahko najdemo dobre pogoje za turni izlet.

Zaznamki na spletu so govorili o dobrih razmerah na Čistem vrhu nad Trento, zato odločitev ni bila težka. Sam sem se prvič podal na ta 1875 metrov visok vrh in bil nadvse presenečen in navdušen nad izbrano destinacijo. Preko prelaza Vršič smo pot nadaljevali v smeri proti Bovcu in pri vasi Soča zavili na cesto, ki pelje proti naselju Vrsnik.

Pot nadaljujemo proti Vasi za Skalo(980m) in malo naprej od vasi smo že skoraj na izhodišču, kjer parkiramo avtomobil pri očitni zapornici. Pomanjkanje snega na poti do izhodišča nas je plašilo z mislijo, da ga mogoče ne bo dovolj za uporabo smuči. A kot že nekajkrat v tej sezoni, je tudi tokrat snežna podlaga presenetila in se nepričakovano pojavila za ovinkom.

Navdušeni nad dejstvom, da internetno poročilo ni zavajalo, smo se vpeli v smuči in skoraj od avta pot nadaljevali s hitrejšim korakom drseč po snežni podlagi. V kopnih razmerah makadamska cesta nas vodi proti planini v Plazeh, kjer se v bližini planine cesta spremeni v kolovoz in gozdno pot. Na omenjeni planini, po prehojenih dobrih šestih kilometrih smo se ustavili in si privoščili krajši oddih, kjer smo se okrepčali in pripravili za nadaljevanje proti vrhu.

Celotna pot do planine nam postreže z lepim pogledom proti Lepemu Špičju, ki nas spremlja na naši desni. Nismo mogli mimo misli, kako bi bilo dobro odsmučati iz vznožij omenjenih sten. Med blagim vzpenjanjem po makadamski poti, ki je bila na našo srečo pobeljena s snegom, smo bili ves čas deležni lepih pogledov in razgledov na idilično okolico.

Zadnji del poti od planine naprej nas pelje preko travnika v gozd , kjer se pot začne strmeje vzpenjati in nas hitro pripelje na strmo pobočje Čistega vrha, kjer se počasi začenjamo nasmihati ob dejstvu, da še malo in bomo lahko smučali po belem pobočju, ki nam ponudi nekaj lepih zavojev na spremenljivem snegu.

Ne glede na dejstvo, da nas je celotno pot spremljal veter ali nas s svojim »pometanjem « na sosednjih vrhovih opozarjal na svojo prisotnost, je bil naš izpostavljen Čisti vrh v skorajšnjem brezvetrju. Prihod na vrh nas počasti s čudovitimi razgledi na okoliške gore, kjer se hrabro postavlja naš najvišji, Triglav.

Krajši postanek, fotografiranje in že smo z nasmehom oddrveli po belih strminah nazaj v dolino. Snega je bilo povsem dovolj za brezskrbno uživanje tudi v predelih, ko je smuka prešla v gozdnat teren. Pot navzdol je trajala dosti manj časa kot tista navzgor, tako da smo precej hitro prispeli na kolovoz in makadamsko cesto, ki je navkljub pomladnim temperaturam še vedno nudila previdno uporabo smuči skoraj do avta. Po približno petih urah smo bili ponovno nazaj pri izhodišču, kjer smo napolnjeni z vtisi prelepe narave, prijetno utrujeni sezuli turne čevlje in se podali na pot proti domu.

Človek si lahko le želi čim več takšnih dni.