Postojanke - Koča Antona Bavčerja na Čavnu

Koča Antona Bavčerja na Čavnu stoji na nadmorski višini 1242 metrov na veliki jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro na jugu. Čaven predstavlja skupno ime za ta del južnega obrobja Trnovskega gozda. Prvo planinsko zavetišče je na tem mestu leta 1908 uredila ajdovsko-vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je v ta namen najela večjo sobo v gozdarski koči. Med vojno je bilo zavetišče uničeno, ponovno pa so ga odprli poleti leta 1947. Poimenovali so ga po Antonu Bavčerju, ki so ga med vojno kot talca ustrelili v Trstu.

Leta 1963 je Planinsko društvo Ajdovščina odkupilo celotno gozdarsko kočo in jo spremenilo v planinsko postojanko. V letih 1978 in 1979 so celotno stavbo obnovili in ji dogradili še prizidek. Tega leta so jo tudi uradno preimenovali iz planinskega zavetišča v kočo. Leta 1993 so cesto, ki pripelje do koče, prestavili izpred zgradbe za njo, s čimer so obiskovalcem zagotovili več miru.

Koča je odprta ob četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih od začetka maja do konca septembra. V gostinskem prostoru je za obiskovalce na voljo 50 sedišč, pred kočo pa še dodatnih 40. V dveh sobah ponujajo deset postelj, na skupnih ležiščih pa je prostora še za dodatnih 30 oseb.

Neposredno od koče je razgled le proti jugovzhodu, zato se je vredno sprehoditi do bližnjega razgledišča in golih vrhov. Tam proti severu in vzhodu vidimo prostran Trnovski gozd, Nanos, Javornik in Snežnik. V ospredju je Otliška planota s Predmejo in Visokim robom, del katerega so Maj, Kovk in Podrta gora. Lepo je vidna Vipavska dolina z Ajdovščino, Vipavo, Podnanosom, Vipavskim Križem in drugimi kraji.

Na jugu se razprostira pogled vse od planote Kras do Tržaškega zaliva. V tej smeri sta tudi Vremščica in Trstelj. Na zahodu je pod visokim robom Trnovskega gozda z vrhovoma Kucelj in Čaven spodnji del Vipavske doline, prek nje pa nam pogled seže proti Goriški pokrajini in Furlanski nižini. Ob jasnem vremenu vidimo vse do Benetk. Na severni strani se razprostira Trnovski gozd z Malim Golakom, najvišjim vrhom te planote.