Postojanke - Koča na Blegošu

Koča na Blegošu
Blegoš slovi kot zelo razgleden vrh, med vzponom nanj pa se lahko okrepčate v mlajši od obeh planinskih postojank, s katerima skrbno upravlja Planinsko društvo Škofja Loka.

Koča na Blegošu (1391 m)

Lokacija: Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom

GPS podatki postojanke: 46,16684°N / 14,10631°E

Obratovalni čas
Koča je od konca aprila do začetka novembra odprta vse dni v tednu razen ob ponedeljkih, ostale mesece pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Kontaktni podatki
Telefon: 04 512 06 67, 051 614 587
E-mail: info@pd-skofjaloka.com
Spletna stran: klik

Izhodišča za dostop: Črni Kal, Leskovica, Laze, Volaka, Zali Log, Tuškov Grič, Hotavlje, Davča, Dolenji Novaki

Ture v bližini: Blegoš (30 min), Zavetišče gorske straže na Jelencih (30 min), Koprivnik (2 h), Črni vrh (2 h), Koča na Črnem vrhu nad Novaki (2.30 h), Mladi vrh (3 h), Malenski vrh (3 h), Planinska koča na Ermanovcu (3.30 h), Dom na Lubniku (4.30 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:
Geo točka: 46,1663895 °N / 14,1053314 °E
Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča na Blegošu stoji na višini 1391 metrov na Leskovški planini na zahodni strani 1562 metrov visokega Blegoša. Planinsko društvo Škofja Loka jo je začelo graditi leta 1976 na temeljih pogorele planinske staje, saj so planinci planinsko postojanko na tem območju močno pogrešali. Kočo je društvo slovesno odprlo septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Ker je postala premajhna, so ji nekaj let pozneje dogradili še prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli junija 1982.

Koča je v letošnjem letu od 25. aprila do 1. novembra odprta vse dni v tednu razen ob ponedeljkih, ostale mesece pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je na voljo 120 sedežev. V sobah je 26 postelj, na skupnih ležiščih pa lahko prenočuje do 35 oseb. Za primere povečanega obiska imajo tudi zasilna ležišča. Koča je imetnica certifikatov Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča.

Razgled je od koče precej omejen, a se je, če smo že prišli do nje, vredno povzpeti še na vrh Blegoša, kjer je razgled zelo obsežen. Proti vzhodu so vrhovi Škofjeloškega pogorja Koprivnik, Mladi vrh, Malenski vrh in Lubnik. Vidimo tudi Polhograjsko hribovje s Toščem in Posavsko hribovje s Kumom. Na južni strani opazimo pobočje Blegoša nad dolinama Logarščice in Kopačnice, viden pa je tudi manjši del Poljanske doline, nad katero se dvigajo žirovski in idrijski hribi. V tej smeri na obzorju opazimo še Snežnik, Javornike in Trnovski gozd.

Na zahodu je v bližini Porezen, naprej pa Spodnje Bohinjske gore. Severozahodno se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na severu opazimo gorenjsko dolino, nad njo pa Karavanke s Stolom in Begunjščico ter Kamniške Alpe s Storžičem, Kočno, Grintovcem, Krvavcem, Skuto in Veliko Planino. V bližini so še severna pobočja Škofjeloškega pogorja proti Selški dolini, nad njo Dražgoška gora z Dražgošami, na njenem pobočju pa Jelovica.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ