Postojanke - Koča na Blegošu

Koča na Blegošu stoji na višini 1391 metrov na Leskovški planini na zahodni strani 1562 metrov visokega Blegoša. Planinsko društvo Škofja Loka jo je začelo graditi leta 1976 na temeljih pogorele planinske staje, saj so planinci planinsko postojanko na tem območju močno pogrešali. Kočo je društvo slovesno odprlo septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Ker je postala premajhna, so ji nekaj let pozneje dogradili še prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli junija 1982.

Koča je v letošnjem letu od 25. aprila do 1. novembra odprta vse dni v tednu razen ob ponedeljkih, ostale mesece pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je na voljo 120 sedežev. V sobah je 26 postelj, na skupnih ležiščih pa lahko prenočuje do 35 oseb. Za primere povečanega obiska imajo tudi zasilna ležišča. Koča je imetnica certifikatov Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča.

Razgled je od koče precej omejen, a se je, če smo že prišli do nje, vredno povzpeti še na vrh Blegoša, kjer je razgled zelo obsežen. Proti vzhodu so vrhovi Škofjeloškega pogorja Koprivnik, Mladi vrh, Malenski vrh in Lubnik. Vidimo tudi Polhograjsko hribovje s Toščem in Posavsko hribovje s Kumom. Na južni strani opazimo pobočje Blegoša nad dolinama Logarščice in Kopačnice, viden pa je tudi manjši del Poljanske doline, nad katero se dvigajo žirovski in idrijski hribi. V tej smeri na obzorju opazimo še Snežnik, Javornike in Trnovski gozd.

Na zahodu je v bližini Porezen, naprej pa Spodnje Bohinjske gore. Severozahodno se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na severu opazimo gorenjsko dolino, nad njo pa Karavanke s Stolom in Begunjščico ter Kamniške Alpe s Storžičem, Kočno, Grintovcem, Krvavcem, Skuto in Veliko Planino. V bližini so še severna pobočja Škofjeloškega pogorja proti Selški dolini, nad njo Dražgoška gora z Dražgošami, na njenem pobočju pa Jelovica.