Izleti - Ratitovec: Gladki vrh (1667 m) in Altemaver (1678 m)

Ratitovec: Gladki vrh (1667 m) in Altemaver (1678 m)
15.05.2013 AVTOR: Matej Zalar
Danes gozdnata pobočja Ratitovca so bila z južne strani še pred petdesetimi, šestdesetimi leti ...
Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:

Gladki vrh: 1667 m
Altemaver: 1678 m

Zahtevnost: lahka označena pot
Čas vzpona: 2-3 ure
Skupaj: 3,5-5,5 ur

Smer poti: Zali Log–Povden–Krekova koča na Ratitovcu–Gladki vrh–Altemaver–Krekova koča na Ratitovcu–Povden–Zali Log


Kje se okrepčamo?
Krekova koča na Ratitovcu ( 1642 m)
T: 031 669 944
www.pd-zelezniki.com
Odprto: Od začetka oktobra do konca maja ob vikendih in vseh praznikih, od junija do konca septembra vsak dan.


Izhodišče: Zali Log (522 m)
GPS: N 46° 12' 24" / E 14° 6' 10"
V Škofji Loki se usmerimo v Selško dolino proti Železnikom, kjer se držimo naravnost do vasi Zali Log. Takoj za tablo zavijemo desno in parkiramo ob športnem igrišču.


Turistične informacije:
TIT Železniki
Na plavžu 58, 4228 Železniki
T: 04 514 73 56
www.jzr.si


TIC Škofjeloško območje
Kidričeva cesta 1A, 4220 Škofja Loka
T: 04 517 06 00 in 051 427 827
www.skofja-loka.com

Vremenska napoved:
Danes gozdnata pobočja Ratitovca so bila z južne strani še pred petdesetimi, šestdesetimi leti izkrčena vse do mogočnih skalnih zob tik pod vrhom. Pogorje z več vrhovi, katerih nadmorska višina ne presega 1700 metrov, daje pod vrhom grebena vtis kakor da smo v visokogorju. Nekateri Ratitovec prištevajo k Jelovici, torej med Julijske Alpe, a je vendar del Škofjeloškega hribovja. Najvišji vrh je Altemaver, zahodno je Kremant (1658 m), tik nad Krekovo kočo Gladki vrh in malo dlje proti severovzhodu Kosmati vrh (1643 m). Od Ratitovca proti zahodu v treh urah pridemo do Soriške planine, od koder bi lahko pot na zahod nadaljevali po grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Na in pod grebenom Ratitovca je ohranjenih še nekaj ostankov Rupnikove linije.

Strm vzpon do Krekove koče
Najbolj obiskana pot na vrh vodi iz vasi Prtovč (1011 m) bodisi čez Razor bodisi čez Poden z južne strani, ki zna biti pozimi nevarna zaradi snežnih plazov, zato je včasih tudi zaprta. Bistveno bolj naporni sta poti iz dna Selške doline, ki prav tako vodita čez Poden Tokrat smo za izhodišče izbrali Zali Log. Presenetil nas je začetni del vzpona: strmina popusti šele po dveh kilometrih in pol, ko imamo v nogah že 750 višinskih metrov!

Od parkirišča nadaljujemo po cesti v središče vasi in nad cerkvijo zavijemo desno ter sledimo markacijam, ki nas med hišami popeljejo ob potok Pruharco. Nadaljujemo po asfaltirani cesti ob levem bregu. Ko se cesta konča, nadaljujemo naravnost po kolovozu, ki nekaj metrov naprej zavije desno in se strmo vzpne nad vas in naprej v gozd. Pot vodi mimo vojaškega bunkerja, vsakih sto višinskih metrov je oznaka nadmorske višine. Strmina ne popušča, ko na višini okoli 1200 metrov pridemo ob rob manjše gozdne jase, vemo, da smo v bližini Žagarjevega hleva v Grobljah, ki danes, obnovljen, služi kot zavetišče z vpisno knjigo.

Nadaljujemo skozi redkejši gozd po in ob grebenu, spočetka je še strmo, potem pa se pot nekoliko položi, počasi razširi in slednjič pri podrti bajti pripelje na kolovoz, od koder že zagledamo skalne stene Ratitovca. Po kolovozu nadaljujemo pod Grebel vrhom (1348 m) na desni in mimo lovske opazovalnice, po 600 metrih pa pridemo na sedlo Poden, kjer je križišče več poti. Nadaljujemo naravnost mimo informativne table in spet zagrizemo v gozd. Višje postane teren bolj skalnat, slednjič pa tudi zapustimo gozd in se v zavetju skal na desni vzpnemo do travnatega pobočja, preko katerega pridemo tik pod greben Ratitovca. Do Krekove koče je še nekaj minut hoda čez planino.
 

Na dva od štirih vrhov
Na Gladki vrh severno od koče pridemo v petih minutah. Tik pod vrhom je na severni strani vojaški bunker. V lepem vremenu se vidi daleč naokoli čez Cerkljansko hribovje na jugu in Spodnje Bohinjske gore na zahodu, menda vse do Matajurja, osrednje Julijce na severozahodu, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe na severu, proti jugovzhodu pa naj bi se videlo tudi do Snežnika!

Nič slabši ni razgled z Altemaverja: južno od vrha je stena strmo odsekana, tako da vidimo naravnost dol na male vasice Torka, Ravne in Zabrdo. Skočili smo torej še tja! Od Krekove koče se rahlo spustimo proti zimskemu bivaku v smeri proti Soriški planini. Na razpotju (desno planina Pečana) kjer čez pašnike nadaljujemo spet nekoliko navzgor. Po nekaj minutah smo na skalnatem grebenu, ki najprej pelje čez manjši vrh pred Altemaverjem, potem pa po zelo ozkem odseku vendarle pridemo na vrh, kjer je tudi žig.

Do Kremanta bi lahko nadaljevali še dobre pol ure proti zahodu, a smo raje obrnili nazaj do koče, kjer se menda tradicionalno naroči vsaj korenino in flancat.

Skupaj dolžina: 11,73 km
Skupaj višinskih metrov: 1165 m
Skupaj spustov: 1165 m
Maksimalna višina: 1646 m
Minimalna višina: 526 m
Skupaj čas: 05:37:26

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ