Postojanke - Prešernova koča na Stolu

Prešernova koča na Stolu
Ena od planinskih postojank, ki letos praznujejo, je tudi Prešernova koča na Stolu. Minuli teden je namreč minilo točno 105 let od njenega slovesnega odprtja.

Prešernova koča na Stolu (2174 m)

Lokacija: Karavanke

GPS podatki postojanke: 46,43136°N / 14,17495°E

Obratovalni čas
Koča je stalno odprta junija, julija in avgusta, septembra pa jo odpro občasno.

Kontaktni podatki
Telefon: 051 611 366, 051 345 806
E-mail: pd.jav.kor.bela@telesat.si

Izhodišča za dostop: Valvasorjev dom pod Stolom, Ljubelj, Poljana, Podnar, Trate, Vgriz, Žirovnica, Koroška Bela

Ture v bližini: Stol (15 min), Valvasorjev dom pod Stolom (2-2.30 h), Dom pri izviru Završnice (2 h), Planinski dom na Zelenici (3.30 h), Dom Pristava v Javorniškem Rovtu (3.30 h), Roblekov dom na Begunjščici (4.15 h), Koča na Golici (4.50 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:
Geo točka: 46,4313507 °N / 14,1748629 °E
Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča stoji na prisojni strani tik pod vrhom Malega Stola. Prvo kočo je leta 1909 zgradila kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, slovesno pa so jo odprli 31. julija 1910. Ime je dobila po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, rojenem v Vrbi pod Stolom. Leta 1927 so kočo povečali, pozimi leta 1942 pa so jo partizani po bitki na Stolu požgali, da v njej svojega oporišča ne bi uredile nemške enote.

Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela je pozneje na temeljih stare koče zgradilo novo in jo slovesno odprlo avgusta 1966. V letih 1981-1984 so jo temeljito prenovili, leta 1993 pa so nanjo namestili sončne celice za pridobivanje električne energije. Sistem celic so leta 2001 še povečali, poleg tega pa električno energijo pridobivajo tudi s pomočjo vetrnice.

Koča je stalno odprta junija, julija in avgusta, septembra pa jo odpro občasno. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, v osmih sobah pa 32 postelj. Na skupnem ležišču lahko prenočuje do 12 oseb.

Odličen razgled

Prešernova koča stoji na izjemno razglednem kraju. Na njeni vzhodni strani vidimo Vrtačo, Begunjščico in Košuto. Proti jugovzhodu pogled seže do Kamniških Alp, Menine planine, Posavskega hribovja in Gorjancev, še posebej razgiban pa je razgled na južno stran. Tam vidimo Ljubljansko kotlino in gorenjsko ravnino, Notranjsko hribovje do Snežnika, prek Škofjeloškega pogorja do Trnovskega gozda, Porezna, Ratitovca in Jelovice ter Kranj, Radovljico in Blejsko jezero. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Ljubljano.

Proti jugozahodu se odpre čudovit razgled na Julijske Alpe s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju. Ob dobri vidljivosti v tej smeri opazimo tudi Dolomite. Lepo je viden greben Karavank, ki se vleče od Stola proti zahodu z Belščico v ospredju. Razgled proti severu zakriva južno pobočje Velikega Stola oziroma Stola. Če se povzpnemo nanj, uživamo tudi v razgledu na severno stran, kjer izstopajo strma pobočja Karavank proti dolini Drave in Celovška kotlina s Celovcem, proti severozahodu pa pogled seže vse do Nizkih in Visokih Tur.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ