Izleti - Stol (2236 m) iz Završnice

Stol je najvišji vrh Karavank in v lepem vremenu odličen razglednik na celotne slovenske Alpe ter na avstrijske Ture. Z južnim pobočjem se dviga iz doline Završnice, iz severnega roba Ljubljanskega kotline pa je videti kot mogočni stražar Žirovnice. Vzpon s slovenske strani, greben Stola razmejuje Avstrijo in Slovenijo, je nezahteven, na avstrijsko stran pa se stena strmo spusti, zato na vrhu ni odveč previdnost. Začeli smo pri Završniškem jezeru (620 m) – če se zapeljemo do Valvasorjevega doma (1181 m) si vzpon skrajšamo približno za eno uro – in se vzpeli po Žirovniški, spustil pa po Zabreški poti.

Do Valvasorjevega doma
Od parkirišča pri Završniškem jezeru stopimo nekaj korakov nazaj po asfaltirani cesti do križišča, kjer makadamska cesta na Valvasor (in Potoško planino) zavije desno. Po petih minutah hoje jo zapustimo pri pašni ogradi, kjer zavijemo levo čez pašnik. Prečkamo potok (prvega preskočimo, čez drugega vodi brv) in nadaljujemo čez travnik do gozda. Tam se steza strmeje vzpne. Po desetih minutah hoje pridemo do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri ostro desno, najprej po ozki peščeni poti, ki se kmalu spremeni v široko, kamnito. Tu nas spremljajo motivacijski napisi z izpisanimi nadmorskimi višinami. Kasneje prečkamo makadamsko cesto in nadaljujemo naravnost skozi gozd. V nadaljevanju moramo biti pozorni: ko med drevesi opazimo hišo, zavijemo levo na ožjo stezo. Mi smo tam nadaljevali naravnost in do Valvasorjevega doma (1181 m) prišli naokoli, po cesti.

Valvasor je priljubljena izletniška točka žirovniških kolesarjev, pohodnikov in tekačev, zato je vedno dobro obiskan, dom pa je odprt skozi vse leto.

Na Stol čez Žirovniško planino
Pri domu zavijemo desno in se skozi gozd vzpnemo do razpotja. Spet se držimo desno in kmalu pridemo na severni rob Žirovniške planine (1200 m). Na razpotju zavijemo levo. Nekaj smerokazov na tem mestu poroča o zelo različnih časovnicah do Stola, a v praksi lahko računamo na največ dve uri in pol.

Pot se v nadaljevanju strmo vzpne in vodi skozi pasove gozda in ruševja, za hrbtom pa se odpira čedalje lepši razgled na severni rob Ljubljanske kotline z Bledom in Gornjesavsko dolino z Jesenicami in Ajdno ter Julijci v ozadju. Više na travnatem pobočju pridemo do slabše vidnega razpotja – levo zavije na Potoški Stol (2014 m), desno pa nadaljujemo po strmi poti na greben Malega Stola, po katerem pridemo do Prešernove koče na Stolu (2174 m). Mimo koče se vzpnemo na Mali Stol, od tam pa spustimo v ozko dolinico med grebenoma Malega in Velikega Stola. Do vrha nas loči še slabih deset minut.

Spust čez Zabreško planino
Do Prešernove koče se vrnemo po isti poti, tam pa zavijemo naravnost proti jugu. Spuščamo se po razglednem travnatem pobočju, najprej strmo po bolj skalnati poti, ki se kasneje položi in nas v nekaj dolgih ovinkih pripelje na pot, ki se spušča ob pobočju. Mimo počivališča Pri Janezu (postavili so ga v spomin na lovca, ki ga je pred več kot petdesetimi leti zasul snežni plaz) se spustimo v gozd in naprej na Staro planino z Betonsko bajto. Pot v nadaljevanju spet zavije v gozd in kmalu smo na Zabreški planini. Na planini je planšar celo poletje, lahko pa ga srečamo tudi v zimskih mesecih in v Koči na Zabreški planini (1225 m) damo kaj na zob.

Nadaljujemo naravnost čez planino in že kmalu pridemo na južni rob Žirovniške planine, kjer se priključimo že znani poti. Nazaj grede smo Valvasorjev dom obšli, spuščali pa smo se po isti poti.

Na stol v hladnejših dneh
Pot na Stol je nezahtevna. Če začnemo pri Valvasorju, tudi ni pretirano fizično zahtevna. Izogibajmo se mu v vročih poletnih dneh, ko lahko postane vzpon prava dnevna mora, oziroma takrat začnimo vzpon dovolj zgodaj. Tokrat nas je iznenada presenetila gosta megla in neznosen veter, tako da z vrha nismo bili deležni izvrstnih razgledov in smo se spustili že po minuti ali dveh.