Slavni kirurg Edo Šlajmer, rojen leta 1864 v zdaj hrvaškem Čabru, je že v času študija na graški medicinski fakulteti pokazal nadpovprečne sposobnosti in zelo kmalu postal prvi asistent slovitega graškega kirurga Antona Wölflerja. Čez nekaj let je v Ljubljani prevzel kirurški oddelek bolnišnice, pomemben pečat pa pustil tudi v slovenskih gorah. Leta 1907 je naročil in plačal gradnjo vile v dolini Vrat, ki se je že leta 1909, ko je ogromen snežni plaz povsem porušil prvotni Aljažev dom, izkazala kot gostoljubno začasno zatočišče za planince.
Še istega leta je skupaj s še nekaj izkušenimi kolegi izvedel za tiste čase izjemno zahtevno reševanje ponesrečenega plezalca iz severne stene Škrlatice, ki je v njem še dodatno utrdila namero, da poskrbi za organizirano reševanje v gorah. Tako je tudi njegova (finančna) spodbuda pomagala, da sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar 16. junija 1912 v Kranjski gori ustanovila gorsko reševalno službo Slovenskega planinskega društva.
Planinsko društvo Dovje – Mojstrana, ki je prevzelo vilo, jo je bilo zaradi popolne dotrajanosti prisiljeno podreti in zgraditi nov, sodoben dom, ki ima v devetih sobah 81 ležišč, poleg tega pa še predavalnico s 45 sedeži. Od začetka aprila do konca oktobra je dom stalno odprt, sicer pa je zaprt.
V zavetju Triglavske severne stene
Iz okolice doma je prelep razgled na gore in vrhove, ki obkrožajo dolino Vrat, najbolj mogočen pa je pogled na Triglavsko severno steno. Vzhodno se dvigajo stene Cmira, na južni strani stene Begunjskega vrha, desno pa vidimo nad triglavsko steno vrh Triglava. Od spomenika padlim partizanom gornikom vidimo vso zgornjo dolino Vrat do Triglavske stene in prelaza Luknja med masivom Triglava in Pihavcem. Zahodno so strma pobočja Stenarja, Dolkove špice, Škrlatice in Rokavov, proti severu pa na zahodni strani doline stene Dovškega križa, Škrnatarice in Kukove špice, na vzhodni strani pa gozdnata pobočja Črne gore.